VSL sklep I Cp 633/2012

Jedro

Tožnik je ob vložitvi tožbe ravnal v skladu s takrat prevladujočo sodno prakso: ker ni razpolagal z listino o sklenjeni pogodbi, je v 60 dnevnem roku, ki je sicer predpisan za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, vložil tožbo. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča, ki je zavrnilo zahtevek zgolj iz razloga, ker ni (pravočasno) vložil zahteve za odobritev, preden je vložil tožbo, bi zaradi poteka roka tega tudi ne mogel več (upoštevaje spremenjeno stališče) zahtevati. Ostal bi torej brez pravnega varstva, kar pa ni dopustno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (točke II, III, IV in V izreka) se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo in sklepom:

dovolilo spremembo tožbe s postavitvijo drugega podrejenega tožbenega zahtevka (točka I izreka);

zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je med tožnikom in toženo stranko sklenjena pogodba o prodaji nepremičnine ID 000 k. o. X za ceno 4.988,35 EUR in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine (točka II izreka);

zavrnilo prvi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene zahtevala sklenitev kupne pogodbe v takšni obliki, da bo sposobna za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, s katero bo tožena stranka prodala tožeči nepremičnino ID znak 000 k. o. X za kupnino 4.988,35 EUR, tožena pa bo nato tožeči dovolila vknjižbo lastninske pravice v korist tožeče stranke (točka III izreka);

zavrnilo drugi podredni tožbeni zahtevek s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je s toženo stranko sklenila kupno pogodbo z vsebino razvidno iz zahtevka (točka IV izreka) in

tožeči stranki naložilo, da toženi povrne pravdne stroške v višini 4.183,80 EUR v roku petnajstih dni po prejemu sodbe (točka V izreka).

1. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. V bistvenem navaja, da šestdesetdnevni rok ni prekluzivne narave, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) nikjer ne določa, da bi imela zamuda tega roka za posledico neodobritev pravnega posla. V kolikor bi bil ta rok prekluzivne narave, bi morala biti takšna narava roka jasno razvidna iz namena zakonske določbe. Odobritev pravnega posla je zato mogoča tudi kasneje (tako odločba Vrhovnega sodišča II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009). Poudarja, da je bila tožba vložena v roku šestdesetih dni od poteka objave na oglasni deski, torej v roku, ki je predpisan za vložitev vloge za odobritev pravnega posla pri pristojni upravni enoti. Opozarja na prakso Višjega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Mariboru, ki takšno stališče zastopata. Tožnik je torej tožbo vložil pravočasno in bi mu sodišče moralo nuditi pravno varstvo. Sodišče zgolj zaradi spremenjene sodne prakse ne more zavrniti tožnikovega zahtevka. Dejstvo je namreč, da je bilo strankam v postopkih, končanih pred obdobjem, ko naj bi se uveljavila drugačna sodna praksa, sodno varstvo nudeno. Štelo se je namreč, da vložitev tožbe v šestdesetdnevnem roku pred sodiščem nadomesti vložitev predloga za odobritev pravnega posla. Sodišče je tožniku kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic pred sodiščem, saj ga je v konkretni zadevi neenako obravnavalo v primerjavi z ostalimi tožniki, ki so v podobnih zadevah uveljavljali sodno varstvo. Ustava RS v 2. členu zagotavlja pravno varnost, kar pomeni, da ne sme biti tožnik, ki je v času vložitve te tožbe spoštoval takrat veljavni zakon in sodno prakso ter izbral pravno dopusten način uveljavitve svojih pravic, v neenakem položaju v primerjavi s tožnikom, ki bi danes vložil tožbo takšne vsebine in bi torej že bil seznanjen s spremenjeno sodno prakso. Sodišče prve stopnje je storilo tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče tožniku ni niti predočilo, niti vročilo dopisa upravne enote z dne 26. 10. 2011, iz katerega naj bi izhajalo, da upravni organ ni prejel tožnikove vloge za odobritev upravnega posla za nepremičnino, ki je bila predmet ponudbe za prodajo. Neustrezna je tudi obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov. Sodišče bi moralo izvesti vse predlagane dokaze, saj bi šele po njihovi izvedbi lahko zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati predpostavk za izdajo pozitivne odločbe. S tem je tožnika prikrajšalo za pravico do izjave. Nepravilna je tudi odločitev o stroških, saj ni obrazložena, posledično pa se je ne da preizkusiti.

2. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijane sodne odločbe izhajajo sledeča (neizpodbijana) dejstva:

- toženec je lastnik nepremičnine s parc. št. 1315/0 k. o. X (ID 000), ki je delno kmetijsko, delno stavbno zemljišče;

- da je toženec 21. 7. 2010 na pristojni upravni enoti podal ponudbo za prodajo navedene nepremičnine za kupnino 4.988,35 EUR, ki je bila izobešena na oglasni deski do 20. 8. 2010;

- da je toženčevo ponudbo sprejel tožnik kot „drug kmet“;

- da je tožnik toženca pozval k podpisu prodajne pogodbe, a je ta podpis odklonil;

- da je 22. 9. 2010 vložil tožbo;

- da vloge za odobritev pravnega posla pri pristojni upravni enoti v roku šestdesetih dni od poteka roka za sprejem ponudbe po 4. odstavku 20. člena ZKZ, to je od poteka 30 dnevnega roka, ki je začel teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, ni vložil;

5. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve, je pravilno. O tem se je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (1). Soglasje pristojne upravne enote je dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla. Pomembno je, da tega soglasja sodišče ne more nadomestiti, saj o odobritvi vselej odloča upravna enota v postopku za odobritev pravnega posla. Iz tega zato logično sledi, da kupec pridobi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila šele potem, ko prodajna pogodba postane veljavna, torej šele po dokončnosti odločbe o odobritvi pravnega posla (224. člen ZUP) (2). Sledeč takšnemu stališču bi moral tožnik, preden je vložil tožbo, (pravočasno) zahtevati odobritev pravnega posla. To je pravilno pojasnilo tudi prvo sodišče in se pri tem sklicevalo na (novejšo) sodno prakso (3), ki je zavzela stališče, da vlogi za odobritev pravnega posla ni potrebno priložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadostuje sklic na sprejem ponudbe.

6. Ne glede na takšno sicer pravilno materialnopravno presojo, pa pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevati, da je bila v času vložitve tožbe ustaljena sodna praksa (v pogledu vprašanja, kdaj je potrebno zahtevati odobritev in ali je to, glede na dejstvo, da tožnik s pisno listino o sklenjeni pogodbi ne razpolaga, pred vložitvijo ustrezne tožbe sploh mogoče) drugačna. To namreč v vmesnem obdobju, ko se nova sodna praksa šele uveljavlja, narekuje načelo pravne varnosti, ki se odraža v 2. členu Ustave RS.

7. Tako je bilo v položaju, ko je ponudnik po sprejemu ponudbe odklonil sestavo in podpis pisne listine o sklenjeni pogodbi, prevladujoča praksa sodišč in upravnih organov, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla, najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe (4).

8.Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011, torej po vložitvi tožbe v tej zadevi, spremenilo to stališče in je odločilo, da zato, ker je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe, vlogi za odobritev pravnega posla ni potrebno predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe, kar seveda pomeni, da mora sprejemnik ponudbe zahtevo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ vložiti v šestdesetih dneh od poteka tridesetdnevnega roka, ki začne teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. To stališče je bilo potrjeno tudi v novejši odločbi VS RS II Ips 369/2010.

9. Kot utemeljeno opozarja pritožnik v pritožbi, je ob vložitvi tožbe ravnal v skladu s takrat prevladujočo sodno prakso: ker ni razpolagal z listino o sklenjeni pogodbi, je v 60 – dnevnem roku, ki je sicer predpisan za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, vložil tožbo. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek zgolj iz razloga, ker pred vložitvijo tožbe ni v zakonskem roku zahteval odobritve pravnega posla, bi tožnik dejansko ostal brez sodnega varstva. Zaradi poteka 60 - dnevnega roka namreč odobritve ne bi mogel več zahtevati. To pa seveda ni dopustno (5).

10.Tožniku je torej, ne glede na dejstvo, da odobritve pravnega posla pred vložitvijo tožbe ni zahteval, potrebno nuditi sodno varstvo in o zahtevku vsebinsko odločiti. S tem mu bo omogočeno, da bo lahko, če bo s tožbo uspel, v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe pred upravno enoto zahteval odobritev pravnega posla.

11.Ker se sodišče prve stopnje vsebinsko z zadevo niti ni ukvarjalo, saj to glede na razlog za zavrnitev, ni bilo potrebno, je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača v nov postopek.

12. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka, o zahtevku ponovno odločati in pri tem upoštevati, da nevložitev zahteve za odobritev pravnega posla v šestdesetih dneh od poteka tridesetdnevnega roka, ki začne teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote, v konkretnem primeru ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka.

13. O ostalih pritožbenih trditvah se pritožbeno sodišče posebej ne izjavlja, ker to ni potrebno.

14. Odločitev o razveljaviti stroškovnega dela odločitve je posledica razveljavitve odločbe o glavni stvari. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je pridržana končni odločbi (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Tako npr. v zadevi II Ips 835/2007 in II Ips 369/2010.

(2) Več o tem v že citirani odločbi VS RS II Ips 369/2010.

(3) Sodišče prve stopnje je imelo verjetno v mislih sodbo VS RS X Ips 365/2010 z dne 9.6.2011.

(4) Tako na primer odločbe Upravnega sodišča U 2447/2007 (26.8.2008), U 2322/2005 (5.9.2006), U 2233/2008 (20.10.2009), I U 1474/2009 (22.6.2010), II U 59/2010 (22. 9. 2010), III U 75/2010 (8. 4. 2011) in odločbe sodišč VSL II Cp 835/2010 (15. 4. 2010), VSL III Cp 2897/2010 (2. 12. 2010), VSL I Cp 3290/2010 (3. 12. 2010), VSL I Cp 3889/2010 (2. 3. 2011), VSL I Cp 3819/2010 (23. 3. 2011).

(5) Tudi VS RS je v zadevi II Ips 369/2010 zavzelo enako stališče.

Datum zadnje spremembe:

09.11.2012

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 279/2016-9
• UPRS Sodba III U 146/2017-12
• VSL sodba II Cp 979/2012