VSL sklep I Cp 513/2012

Jedro

Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka motila posest tožeče stranke s tem, da ji je preprečila vstop v stanovanje in dostop do nabiralnika njunega stanovanja št. 32 v 8. nadstropju na naslovu L.. V nadaljevanju je zavrnilo tudi zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja ter prepoved nadaljnjih motilnih ravnanj. Toženi stranki je sodišče naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 393,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je napačno interpretiralo vsebino sklenjene začasne sodne poravnave z dne 28. 1. 2011. S to sodno poravnavo tožnik na toženko ni prenesel posesti nad stanovanjem ter poštnim nabiralnikom. Sodišče neupravičeno enači prenos pravice do uporabe stanovanja s prenosom posesti nad tem stanovanjem. Izključna uporaba oziroma pravica rabe je pravica stvarnega prava, ki ni z ničemer povezana s pojmom posesti. Posesti se avtomatično ne izgubi s prenosom stvarne pravice, ampak jo mora posestnik opustiti. Gre za dve popolnoma ločeni sferi. Tožnik ne bi bil posestnik samo v primeru, če bi posest dejansko opustil. Tožnik pa ne le, da posesti ni opustil, ampak je imel celo pravico priti po svoje stvari v stanovanje. Sodišče bi zato moralo šteti, da tožnik posesti ni opustil, ampak je prenesel na tožnico zgolj pravico uporabe. Toženka je sicer imela pravico do zamenjave ključavnice, vendar je z izvršitvijo te pravice protipravno posegla v posest tožnika, kar pa ni dopustno. V posestnem sporu se sama pravica do uporabe sploh ne presoja in ni relevantna, presoja se zgolj zadnje posestno stanje, ki ne sme biti moteno niti vanj ne sme biti poseženo. Nobenega vpliva nimajo toženkine objektivna zaznavanja zadeve oziroma potrebe po menjavi ključavnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopenjskega sodišča, ki je svoje pravno stališče jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijanega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanja sklicuje.

5. Pravdni stranki sta sklenili sodno poravnavo (zapisano kot „začasno sodno poravnavo“), s katero sta se dogovorili, da tožnik od sklenitve te sodne poravnave prepusti toženki v izključno uporabo stanovanje, v katerem lahko prebiva toženka skupaj z mladoletnima otrokoma. Tožnik pa se zaveže najkasneje do 10. 2. 2011 iz stanovanja prevzeti vse svoje osebne stvari in toženko o dnevu prevzema stvari obvestiti dva dni pred nameravanim prevzemom. Po sklenjeni poravnavi je toženka zamenjala ključavnico vhodnih vrat stanovanja ter poštnega nabiralnika. Tako je ravnala na podlagi sklenjenega dogovora zapisanega v obliki začasne sodne poravnave. S tem pa je odpadel eden od pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.

6. Dejanje, ki naj bi bilo motilno dejanje, mora biti samovoljno in protipravno. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika (1)). Protipravnost posega v posest je mogoče izključiti tudi s pravnim poslom. V danem primeru sta se pravdni stranki dogovorili o načinu uporabe stanovanja in dogovor zapisale v obliki sodne poravnave. Protipravnosti zato v tem primeru ni, niti ni pogojev za tožnikov uspeh v pravdi zaradi motenja posesti.

7. Ker niso kumulativno podani vsi pogoji, ki morajo biti podani v pravdi zaradi motenja posesti, v nadaljevanju niti ni potrebno ugotavljati razlogov glede posesti, pravice do posesti ter prenosa le-te, za kar se zavzema tožnik v pritožbi. Za odločitev je dovolj, če ni izpolnjen že en sam pogoj.

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Uradni list RS št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ

Datum zadnje spremembe:

09.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 181/2015
• VSL sklep II Cp 3391/2009
• VSK sklep Cp 1089/2008