VSL sodba II Cp 3115/2011

Jedro

Pri odmeri odškodnine za smrt bližnjega je potrebno pri odmeri upoštevati, da je pokojnik vrsto let bil na začasnem delu v Sloveniji, zaradi česar ni bilo take povezanosti v družini. Ni podlage, da se renta določi za določen čas.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijanem delu točka 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se odškodnina za nepremoženjsko škodo za vsako izmed petih tožnik zniža za 3.800,00 EUR.

II. V ostalem izpodbijanem delu (točka 8 izreka) se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 312,50 EUR v roku 15 dni, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati prvim trem tožnicam in peti tožnici še vsaki po 8.800,00 EUR nepremoženjske ter četrto tožnici 19.800,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je odločilo, da je dolžna plačevati mesečno rento v znesku 100,00 EUR za prve štiri tožnice in za peto tožnico 150,00 EUR od 1. 12. 2009 dalje. Prav tako je določilo, da je tožena stranka dolžna prvim štirim tožnicam zaradi izgubljenega preživljanja plačati 6.000,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 3.551,80 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo pa je predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper del sodbe o višini nepremoženjske škode in rente za peto tožnico, ki presega obdobje več kot pet let se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter v izpodbijanem delu sodbo spremeni tako, da zniža prisojeno odškodnino za vsako izmed tožnica na 16.000,0 0EUR in rento pritožnici omeji do 9. 9. 2013. V pritožbi tožena stranka navaja, da je odškodnina v znesku 19.800,00 EUR za vsako izmed tožnic zaradi izgube bližnjega previsoka in presega okvir sodne prakse. Primerna odškodnina bi bila 16.000,00 EUR pri tem se tožena stranka sklicuje na odločbe II Ips 549/2008, II Ips 116/2006 in II Ips 1022/2007. Tožena stranka navaja, da ne dvomi, da je smrt pokojnega pri tožnicah povzročila prizadetost, žalost in trpljenje, vendar je potrebno upoštevati, da so tožnice večji del preživele brez pokojnika, ki je že vrsto let delal v Sloveniji in se vračal domov le za krajša časovna obdobja. Napačna je tudi odločitev glede prisojene odškodnine za rento, saj sodišče ni odločilo o ugovorih tožene stranke, da je potrebno rento dosoditi v krajšem časovnem obdobju, prav tako sodišče ni navedlo zakaj gre peto tožnici renta v neomejenem časovnem obdobju. V skladu z sodno prakso vdovi, ki ni zaposlena in skrbi za mladoletne otroke, pripada odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja zaradi smrti moža za določen čas. Tožnici pripada renta največ za obdobje petih let. Potrebno je tudi spremeniti odločitev o pravdnih stroških glede na dosežen uspeh ter tožeči stranki naložiti povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Predmet preizkusa v pritožbi je pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede višine prisojene nepremoženjske škode za smrt bližnjega in pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede rente prisojene peto tožnici za neomejen čas, saj tožena stranka meni, da gre peto tožnici renta le za določen čas obdobja petih let.

5. Pravna podlaga za prisojo odškodnine za primer smrti bližnjega so določbe člena 180 OZ, na katere je oprlo svojo odločitev sodišča prve stopnje in tudi upoštevalo konkretne okoliščine, ki vplivajo na višino škode, pri tem pa neutemeljeno ni upoštevalo okoliščine (sodišče navaja, da ni upoštevalo navedbe), da je pokojni pretežni del preživel v Sloveniji, kjer je vrsto let bil na začasnem delu in da se je občasno vračal v Bosno, kjer stalno živijo tožnice. Sodišče zmotno navaja, da ta okoliščina ne vpliva na višino prisojene odškodnine, po oceni pritožbenega sodišča na višino odškodnine vpliva, da pokojni in tožnica niso bili v vsakodnevnem stiku in v posledici tega čustvena navezanost in prizadetost ne more biti tako intenzivna in je potrebno to okoliščino upoštevati pri odmeri odškodnine kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi ter je bilo v posledici odškodnino prisojeno tožnicam znižati na 16.000,00 EUR (sodišče prve stopnje ocenjuje, da je primerna odškodnina 19.800,00 EUR) ter ob upoštevanju že delno plačanih zneskov odškodnino, ki jo je prisodilo sodišče prve stopnje znižati vsaki izmed tožnic za 3.800,00 EUR.

6. Neutemeljeno in brez pravne podlage tožena stranka zahteva, da se renta peto tožnici prisodi le za obdobje pet let in se pri tem sklicuje na komentar OZ, ki povzema staro odločbo VSH. OZ (člen 173) ne predvideva, da se plačilo rente omeji za določen čas, niti v konkretnem primeru niso izkazane okoliščine, ki bi to narekovale, zlasti možnost zaposlitve peto toženke, ki je tožena stranka v ničemer ne izkaže. V kolikor se bodo spremenile okoliščine bo tožena stranka lahko zahtevala ukinitev oziroma spremembo odločitve o pravdnih stroških.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbi tožene stranke delno ugoditi in znižati prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo v ostalem pa pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (člen 358 in 354 ZPP).

8. Delna sprememba izpodbijane sodbe bi imela praviloma za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških vendar, ker sama višina prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vplivala na dosežen uspeh pritožbeno sodišče ni spreminjalo odločitve sodišča prve stopnje o stroških.

9. Tožena stranka je uspela s pritožbo približno s polovico in tožeča stranka ji mora povrniti polovico pritožbenih stroškov, ki obsegajo sodno takso za pritožbo in poštnino. Tak izrek o stroških temelji na členu 165 v zvezi s členom 154 in 155 /2 ZPP.

Datum zadnje spremembe:

09.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 1033/2018
• VSL sodba I Cp 2894/2012
• VSK sodba I Cp 523/2016