VSL sklep II Cp 3200/2011

Jedro

Tožeča stranka na parkirišču ni imela take posesti, da bi druge izključevala od parkiranja, da bi imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest. Le takšna posest bi zagotavljala posestno varstvo, če bi tožena stranka vanjo posegla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti izvrševanja in parkiranja na zemljišču parc. št. 1452/72 k.o. x, s tem, da je med 15. in 16. 1. 2011 nasula zemljo na del parkirišča in tako onemogočila uporabo parkirišča in dvorišča za potrebe tožeče stranke in njenih poslovnih partnerjev; zavrnilo zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in zahtevek na prepoved bodočih takih ali podobnih motilnih ravnanj. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 519,48 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP, v kateri predlaga spremembo sklepa, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Bistvo pritožbenih navedb je, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Zaradi dejanja tožene stranke je dostop tovornih vozil do objekta tožeče stranke otežen, onemogočena pa je uporaba od 50 do 80 m2 parkirišča. To je opredeliti kot motilno ravnanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo:

da je tožena stranka nasula zemljo in nato napravila izkop asfalta na delu parkirišča parc. št. 1452/72 k.o. P., zaradi česar je parkirišče neuporabno v obsegu od 50 do 80 m2;

parkirišče je zaradi ravnanja tožene stranke zmanjšano za pet do sedem parkirnih mest, na parkirišču pa je še ostalo uporabnih trinajst parkirnih mest;

da je tožena stranka zasedala manj kot deset parkirnih mest in da so parkirali izven parkirišča, če je bilo parkirišče zasedeno;

da je tožeča stranka parkirišče uporabljala le takrat, ko ni bilo zasedeno po drugih osebah.

5. Na podlagi teh dejstev je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je parkirišče uporabljala trajno v enakem obsegu, ampak le ko ni bilo zasedeno in da tožeča stranka parkirni prostor lahko še vedno uporablja za parkiranje svojih vozil, ker je to parkirišče večje, kot rabi parkirnih mest tožeča stranka. Dejanja tožene stranke sodišče prve stopnje ni opredelilo kot motilnega ravnanja in je zato tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve in pravni zaključek sodišča prve stopnje kot pravilen. Pritožbo tožeče stranke je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

6. Na pritožbene navedbe je odgovoriti:

Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da tožeča stranka ni uporabljala parkirišča, ampak da ga ni uporabljala v celoti. Uporabljala ga je za parkiranje manj kot deset parkirnih mest, in le v primeru, če so bila parkirna mesta prosta.

7. Ob ugotovitvi, da je tožeča stranka s svojim ravnanjem onesposobila pet do sedem parkirnih mest, da pa je še vedno na voljo trinajst parkirnih mest, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v svoji posesti parkiranja ni bila motena. Že doslej je tožeča stranka parkirala le, če so bila parkirna mesta prosta. Tožeča stranka na parkirišču ni imela take posesti, da bi druge izključevala od parkiranja, da bi imela zagotovljeno določeno število točno določenih parkirnih mest. Le takšna posest bi zagotavljala posestno varstvo, če bi tožena stranka vanjo posegla.

8. Protispisna je pritožbena navedba, da ima tožeča stranka dovoz do objekta, zaradi ravnanja tožene stranke, otežen. M. Z. je izpovedal, da se dogaja, da je dostop zaradi ravnanja tožene stranke otežen. Ne gre torej za neko trajno stanje, ampak za občasno oteženost pri dostopu. Za občasno oteženost pri dostopu pa ni razlog v posegu tožene stranke v parkirni prostor. Dostop je širok 11 m (rdeča in zelena barva na skici A 2, v ta del zemljišča pa tožena stranka ni posegla). Zato ni slediti pritožbeni navedbi, da je občasna oteženost dostopa posledica toženkinega posega v parkirišče, ki je na skici A 2 označen z oranžno barvo. Isto velja tudi za obračanje tovornih vozil.

9. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.

Datum zadnje spremembe:

09.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2598/2010
• VSL sklep I Cp 374/2010
• VSL sklep I Cp 1456/2009