VSL sklep I Cp 2775/2011

Jedro

Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 6. 2011 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2011 se ugodi in se sklep v 3. točki izreka spremeni tako, da se predlog za izbris zaznambe spora zavrne. Hkrati se dovoli izbris vpisov na podlagi 3. točke izreka izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 3. 2011 dovolilo pod 1. točko izreka izbris zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice zaradi poteka časa, ki je vpisana pod Dn.št. 5256/2006 z veljavnostjo do dne 21. 12. 2007, pod 2. točko izreka izbris zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice zaradi poteka časa, ki je vpisana pod Dn.št. 160/2006 z veljavnostjo do 29. 5. 2007, pod 3. točko izreka izbris zaznambe spora, ki je vpisana pod Dn.št. 3060/2007 na podlagi tožbe, vložene na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 7. 2. 2007 pod opr. št. I P 414/2007, pod 4. točko izreka izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 414/2007-I z dne 9. 2. 2007 pod Dn.št. 638/2007 in pod 5. točko izreka vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu v korist imetnice F. I. d.d., matična številka: x, B., do celote (1/1). Odločilo je še, da vknjižba iz 4. točke izreka sklepa učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, dovoljena s sklepom tega sodišča Dn.št. 5211/2010, in sicer do 11. 11. 2010, ter, da se v zbirko listin vloži notarski zapis prodajne pogodbe SV 1179/2010 z dne 9. 11. 2010, sklep Okrajnega sodišča v Domžalah Dn.št. 5211/2010 z dne 17. 11. 2010, potrdilo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 414/2007 in overjena kopija pravnomočne in izvršljive sodbe P 414/2007-I.

2. S sklepom z dne 7. 6. 2011 je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse, kot procesne predpostavke, štelo pritožbo udeleženke M. L. z dne 4. 5. 2011 zoper zgoraj navedeni sklep za umaknjeno.

3. Zoper 3. točko sklepa z dne 15. 3. 2011 in zoper sklep z dne 7. 6. 2011 se je v roku pritožila udeleženka M. L.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2011 navaja, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 970/2010 z dne 2. 6. 2010 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 414/2007 z dne 6. 11. 2009 vložila pravočasno revizijo na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. II DoR 392/2010 z dne 2. 12. 2010 o dopustitvi revizije. V dokaz svojih trditev prilaga revizijo z dne 19. 1. 2011, sklep Vrhovnega sodišča RS o dopustitvi revizije in odgovor na revizijo z dne 18. 3. 2011. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 3. točki razveljavi ter zavrne izbris zaznambe spora oziroma vzpostavi stanje vpisov glede zaznambe spora, kot je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa.

5. V pritožbi zoper sklep z dne 7. 6. 2011, ki ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, navaja, da je še istega dne, ko je prejela plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 16,00 EUR, njena hči v imenu in na račun pritožnice plačala odmerjeno sodno takso. Pri tem je pravilno navedla račun, model ter referenco plačila. V zvezi s tem kot dokaz prilaga potrdilo o plačilu sodne takse. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

6. Predlagatelj na pritožbo zoper sklep z dne 15. 3. 2011 ni odgovoril.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 7. 6. 2011

8. Sodišče prve stopnje je pritožbo nasprotne udeleženke z dne 4. 5. 2011 nepravilno štelo za umaknjeno, ker naj ne bi bila plačana sodna taksa. Iz pritožbi priloženega potrdila o plačilu sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 15. 3. 2011 namreč izhaja, da je pritožnica še istega dne, ko je prejela plačilni nalog, plačala odmerjeno sodno takso v višini 16,00 EUR na v plačilnem nalogu naveden prehodni podračun sodišča. Pri tem pa je pri plačilu navedla tudi ustrezno referenco.

9. Ker je ugotovitev sodišče prve stopnje, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, nepravilna, zaradi česar je pritožbo štelo za umaknjeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1, in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

K pritožbi zoper sklep z dne 15. 3. 2011

10. Izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka ZZK-1 ureja v 84. členu. Ta v prvem odstavku določa, da se izbris dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti ali če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni. Nadalje v drugem odstavku določa, da je predlogu za izbris treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris, in v primeru, da revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena, potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. V primeru, da sta revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti bili vloženi, vendar sta bili pravnomočno zavrženi ali zavrnjeni, pa je treba poleg pravnomočne sodne odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti še pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.

11. Strogo formalno gledano, upoštevaje besedilo določb 84. člena ZZK-1, izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje, da se dovoli izbris zaznambe spora, vpisane pod Dn.št. 3060/2007 v korist pritožnice, ni mogoče ničesar oporekati. Sodišče je namreč odločitev sprejelo na podlagi predlogu priložene pravnomočne sodne odločbe P 414/2007-I, s katero je bil zahtevek tožeče stranke, v tem postopku pritožnice, zavrnjen, in potrdila istega sodišča I P 414/2007, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena. S tem so bili ob strogo formalni razlagi določb 84. člena ZZK-1 v trenutku odločanja sodišča prve stopnje izpolnjeni vsi pogoji za izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka. Vendar pa je v nadaljevanju kot bistveno v tej zadevi potrebno izpostaviti, da je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 45/2008 – v nadaljevanju novela ZPP-D) sprejet institut t.i. dopuščene revizije, ki ga ZPP do tedaj ni poznal. Postopek z dopuščeno revizijo je za razliko od postopka z dovoljeno revizijo dvofazen. Stranka mora najprej vložiti predlog za dopustitev revizije neposredno pri vrhovnem sodišču. Če vrhovno sodišče revizijo dopusti, pa ima nato stranka dodaten 15 dnevni rok za vložitev revizije pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji. Ker se predlog za dopustitev revizije vlaga neposredno pri vrhovnem sodišču, sodišče, ki na prvi stopnji odloča o sporni pravici, tako za okoliščino, da poteka postopek z revizijo, običajno izve šele, ko je vložena dopuščena revizija z zahtevanimi prilogami. 84. člen ZZK-1 je bil sprejet pred omenjeno novelo ZPP-D, ki je v naš pravni red vnesla institut dopuščene revizije, tudi kasnejše novele ZZK-1 pa v (prvotno) besedilo 84. člena niso poseg(a)le. Očitno je torej, da določbe 84. člena ZZK-1 niso usklajene z veljavnim ZPP v delu glede dopuščene revizije, saj ne predvidevajo, kako ravnati v primerih, ko je po pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za izbris zaznambe spora, v teku postopek z dopuščeno revizijo, ko je torej najprej treba vložiti predlog za njeno dopustitev. Kot pogoj za izbris zaznambe spora je v 1. točki prvega odstavka 84. člena ZZK-1 namreč predpisano (le), da zoper pravnomočno sodno odločbo ni bila vložena revizija. Vendar pa je, kot bo navedeno v nadaljevanju, določbe 84. člena ZZK-1 kljub temu treba razlagati tako (široko), da je tudi postopek, ki teče v zvezi z dopuščeno revizijo, ovira za dovolitev izbrisa zaznambe spora.

12. Iz listin, ki jih pritožbi prilaga pritožnica, izhaja, da je pritožnica zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 6. 2010 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 11. 2009 v zadevi opr. št. I P 414/2007 vložila revizijo, ki jo je s sklepom z dne 2. 12. 2010 dopustilo Vrhovno sodišče RS. Da je pritožnica vložila (dopuščeno) revizijo, je razvidno tudi iz vlog predlagatelja z dne 8. 11. 2011 in 11. 11. 2011. V času, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo potrdilo, da revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena, in ko je sodišče prve stopnje odločilo o izbrisu zaznambe spora, je bil torej v teku postopek z izrednim pravnim sredstvom, konkretno z revizijo. To pa pomeni, da je spor o pravici, vpisani v zemljiško knjigo, med pritožnico in zemljiškoknjižnim lastnikom nepremičnine še vedno tekel. Določbo 1. točke prvega odstavka 84. člena ZZK-1, po kateri se izbris zaznambe spora dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, postopek zaradi umika tožbe ali predloga ustavljen oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen, če proti tej odločbi ni bila vložena revizija, je treba razlagati na način, da je tudi postopek v zvezi z dopuščeno revizijo ovira za izbris zaznambe spora. Pri tem je treba izhajati iz smisla oziroma namena določb 84. člena ZZK-1. Ta je namreč v tem, da se izbris zaznambe spora (lahko) dovoli šele, če (in ko) je spor, na podlagi katerega je zaznamba vpisana, končan zaradi neuspešnega izida postopka. To pa je, bodisi da zoper pravnomočno sodno odločbo revizija (oziroma zahteva za varstvo zakonitosti) ni bila vložena bodisi da je eno od teh dveh pravnih sredstev bilo vloženo, a je bilo pravnomočno zavrženo oziroma zavrnjeno. Vselej, kadar je v teku postopek z revizijo (ali zahtevo za varstvo zakonitosti), pa je ta okoliščina torej ovira za izbris zaznambe spora. To pa velja tudi v primeru, ko je v teku postopek z dopuščeno revizijo, kakor to velja v konkretni situaciji.

13. Na podlagi zgoraj pojasnjenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep z dne 15. 3. 2011 v 3. točki izreka spremenilo tako, da je predlog za izbris zaznambe spora zavrnilo, hkrati pa je dovolilo izbris vpisov na podlagi 3. točke izreka sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa (3. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

09.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 8000000119/2011
• VSK sklep CDn 292/2015
• VSL sklep II Cp 1439/2011