<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1284/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CPG.1284.2011
Evidenčna številka:VSL0072432
Datum odločbe:10.05.2012
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev pravic iz znamke - namen znamke - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - kriterij obsega poslovanja - ugotovitev dejstev izven trditvene podlage

Jedro

Materialno pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tehtanjem neugodnih posledic upošteven kriterij obsega poslovanja tožeče stranke v primerjavi z obsegom poslovanja tožene stranke.

Glede na trditve tožeče stranke, da tožena stranka z uporabo spornega znaka krši njene pravice iz znamk in je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, pri čemer tožeča stranka zatrjuje, da gre pri njenih znamkah za „zelo poznane znamke“, je pri presoji neugodnih posledic, ki bodo v primeru neizdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku, ali končnemu uporabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve tako, da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku osem dni po vročitvi odpravka začasne odredbe prenehati uporabljati ime restavracije BARILA ali kakršnekoli posnemajoče navedbe (in sicer, ne pa izključno omejeno na: ime restavracije, navedeno na računih, jedilnih listih, zunanjem transparentu pred restavracijo, notranjih stenah restavracije, spletni strani, priložnostnih reklamacijskih materialih); S svojih spletnih strani odstraniti vse navedbe oziroma znake BARILA ali kakršnekoli posnemajoče navedbe; prenehati s kakršnokoli uporabo navedbe oziroma znaka BARILA ali kakršnokoli posnemajočo navedbo, v kakršnikoli obliki in na kakršnemkoli nosilcu (in sicer, ne pa izključno omejeno na: ime restavracije, navedeno na računih, na jedilnikih, zunanjem transparentu pred restavracijo, notranjih stenah restavracije, spletni strani, priložnostnih reklamacijskih materialih). Izdana začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe o pravdnem postopku, v katerem so udeleženi pravdni stranki, in ki se na podlagi tožbe tožeče stranke z dne 22. 04. 2011 vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. IV Pg 1640/2011; V primeru, če tožena stranka ne bo spoštovala začasne odredbe, se toženi stranki naloži plačilo kazni v znesku 41.006,13 EUR.“

3. Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbeni razlogi po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter sodišču prve stopnje naloži naj o predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odloči.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po ZIL-1 so navedeni v 123. členu Zakona o industrijski lastnini (Ur. list RS, št. 45/2001 s spremembami, v nadaljevanju ZIL-1). Tožeča stranka se je v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na verjetno izkazano imetništvo znamk ter njihovo kršitev. V zvezi z obstojem nevarnosti pa med drugim tudi na predpostavko iz točke c drugega odstavka 123. člena ZIL-1 in zatrjevala, da tožena stranka, v kolikor bi se izkazalo, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki grozijo tožeči stranki v primeru neizdaje začasne odredbe.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom že v drugo zavrnilo obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cpg 843/2011 z dne 08. 09. 2011 delno razveljavilo sklep sodišča prve stopnje opr. št. IV Pg 1640/2011 z dne 02. 06. 2011, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Iz obrazložitve navedenega sklepa pritožbenega sodišča izhaja, da je ob podani trditveni podlagi pravdnih strank zmotna presoja prvostopenjskega sodišča glede pavšalnosti trditev, ki se nanašajo na primerjanje neugodnih posledic za toženo stranko ob izdaji začasne odredbe, s posledicami pri tožeči stranki v primeru posledice neizdaje le – te. Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni izčrpalo trditvene podlage pravdnih strank in ni izvedlo primerjave položaja obeh pravdnih strank skladno z navedenimi trditvami, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev postopka. Prvostopnemu sodišču je naložilo, naj se v ponovljenem postopku opredeli do trditev obeh pravdnih strank v zvezi z zatrjevanimi neugodnimi posledicami in jih primerja ter o predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno odloči.

6. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do trditev tožene stranke o nastanku materialne škode v znesku 16.397,50 EUR, ki naj bi toženi stranki nastala zaradi zamenjave računalniškega programa, internetne strani, celostne podobe, tabel, transparentov, jedilnih listov in podobno. Sledilo je toženi stranki, ki je zatrjevala, da navedeni znesek, glede na obseg poslovanja tožene stranke predstavlja škodo, ki si je tožena stranka ne more privoščiti. Pritrdilo je tudi stališču tožene stranke, da je vpliv tožene stranke na poslovanje tožeče stranke nebistven, saj skromna gostilnica, ki jo vodi tožena stranka, ne more bistveno vplivati na poslovanje in ugled tožeče stranke, ki je multinacionalka.

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožeča stranka ni izkazala, da ji sploh nastajajo neugodne posledice, saj so njene trditve o škodi na ugledu ter zmanjšanju zaupanja potrošnikov v znamko ter posledično manjši prodaji ostale na ravni zatrjevanja, ki ni izkazana z verjetnostjo, ki bi utemeljevala izdajo predlagane začasne odredbe.

8. Sodišče prve stopnje je primerjalo še morebitne posledice izgube ugleda obeh pravdnih strank in zaključilo, da se tehtanje tudi v tem primeru izide v korist tožene stranke, saj bi v primeru morebitne spremembe imena lokala prišlo do zmede pri gostih. Ker je poslovanje tožene stranke omejeno le na eno gostilno, tožeča stranka pa je multinacionalka, katere proizvodi se prodajajo v več državah, pa so posledice morebitne izgube ugleda za toženo stranko hujše.

9. Držijo pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje tudi v drugo ni izreklo o trditvah tožeče stranke v zvezi z višino škode v znesku 16.397,50 EUR, ki naj bi nastala toženi stranki. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 30. 05. 2011 konkretno navedla razloge zaradi katerih tega zneska ni mogoče upoštevati kot relevantnega, do teh navedb tožeče stranke pa se prvostopno sodišče ni opredelilo. Ker je sodišče prve stopnje zaključek o nastanku neugodnih posledic oprlo prav na nastanek škode toženi stranki v navedenem znesku, pri tem pa se do trditev tožeče stranke v zvezi z neutemeljenostjo škode v navedeni višini ni opredelilo, je bila s tem kršena pravica tožeče stranke do izjavljanja in je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravilno je tudi pritožbeno stališče, da je materialna škoda, ki predstavlja stroške izvršitve začasne odredbe reverzibilna posledica.

10. Prav tako je utemeljeno tudi pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na dejstva izven trditvene podlage obeh pravdnih strank, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je samo ugotavljalo dejstva, da bi sprememba imena gostinskega lokala tožene stranke vplivala na poslovanje tožene stranke, saj bi gostje šteli, da gre za nov lokal, kar bi ob ponovni spremembi imena lokala povzročilo zmedo pri gostih in škodo toženi stranki ter izgubo ugleda. Opisana kršitev pa je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je na podlagi nepravilno ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje sprejelo zaključek o obsegu neugodnih posledic, ki bi jih utrpela tožena stranka v primeru izdaje začasne odredbe.

11. Materialno pravno zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tehtanjem neugodnih posledic upošteven kriterij obsega poslovanja tožeče stranke v primerjavi z obsegom poslovanja tožene stranke. Dejstvo, da je tožeča stranka multinacionalka in se njeni proizvodi prodajajo v več državah, poslovanje tožene stranke pa je omejeno na eno gostilno v M., za tehtanje morebitnih neugodnih posledic ni odločilno. Ob takem sklepanju bi bili kršitelji z majhnim obsegom poslovanja varovani ne glede na morebitne posledice kršitve, imetniki pravic pa bi zaradi svoje velikosti ostali brez pravnega varstva.

12. Glede na trditve tožeče stranke, da tožena stranka z uporabo spornega znaka krši njene pravice iz znamk in je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, pri čemer tožeča stranka zatrjuje, da gre pri njenih znamkah za „zelo poznane znamke“, je pri presoji neugodnih posledic, ki bodo v primeru neizdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku, ali končnemu uporabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve tako, da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. V primeru obstoja takšne zmede pa je lahko ogrožena glavna naloga znamke, to je razlikovanje med proizvodi in storitvami tožeče stranke in tožene stranke. Pritožbeno sodišče je že s sklepom I Cpg 843/2011 z dne 08. 09. 2011 pojasnilo, da je ob podani trditveni podlagi zmotna presoja prvostopnega sodišča glede pavšalnosti trditev tožeče stranke, ki se nanašajo na primerjanje neugodnih posledic za toženo stranko ob izdaji začasne odredbe, s posledicami pri tožeči stranki, v primeru neizdaje le-te. Sodišče prve stopnje tudi v drugo ni izčrpalo navedene trditvene podlage obeh pravdnih strank in ni izvedlo primerjave položaja obeh pravdnih strank v zatrjevanem smislu in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedene bistvene kršitve postopka pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče, upoštevaje zgoraj navedeno, trditveno podlago obeh pravdnih strank, ki se nanaša na predpostavke iz 123. člena ZIL-1 ponovno presoditi.

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.


Zveza:

ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-c.
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.10.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ3Mzcy