VSL sklep I Cpg 264/2012

Jedro

Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljenosti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sklepa o izvršbi VL 120971/2011 s pripadki, in sicer izdajo dodatne predhodne odredbe, da se v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani pri poslovnem deležu v družbi P., d.o.o., imetnika A. K. - toženca vpiše zastavna pravica v korist tožeče stranke, tožencu pa se prepove razpolagati z navedenim poslovnim deležem, kar naj bi se vpisalo v sodni register. Odločilo je še, da tožeča stranka sama nosi stroške zavarovanja s predhodno odredbo.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov, in predlagala spremembo sklepa v njeno korist. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila predlog za dodatno zavarovanje s predhodno odredbo, ker naj že izdana predhodna odredba na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 287/2011 z dne 04. 10. 2011 ne bi predstavlja zadostnega zavarovanja terjatve tožeče stranke. Sklicevala se je na določbo 257. in 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po določilu prvega odstavka 257. člena ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožeča stranka sklicevala na IOP obrazec z dne 03. 08. 2011, ki pa ni listina, iz katere bi izhajala verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, saj ni podpisana s strani obeh strank. Glede na navedbe tožeče stranke v predlogu za izdajo predhodne odredbe je prvostopno sodišče zaključilo, da ne gre za obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, ampak za odškodninsko terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki kot izvršnemu direktorju tožeče stranke, ki naj bi s škodnim ravnanjem v tem svojstvu tožeči stranki povzročil škodo; navedena odškodninska terjatev pa ne zadovolji domnevi nevarnosti po prvi alineji 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

6. Pritožnica kljub temu, da gre za odškodninsko terjatev, vztraja pri predhodni odredbi na podlagi domnevane nevarnosti v smislu iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

7. Verodostojna listina je v smislu drugega odstavka 23. člena ZIZ faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. Izpisek iz overjenih poslovnih knjig mora vsebovati navedbo upnika in dolžnika, številko fakture ali druge knjigovodske listine, na kateri temelji terjatev, ter znesek terjatve (prim. SRS (Slovenski računovodski standard) 21 in 22.1). Po SRS 21 so knjigovodske listine opredeljene kot praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Poslovne knjige so knjigovodski razvidi, ki so rezultat ustaljenega knjigovodskega urejanja in obdelovanja podatkov (SRS 22.1). ZIZ ne določa vsebine in oblike fakture, ker je to ekonomski in ne pravni pojem. Gre za pravni standard, ki ga je treba zapolniti. Nanaša se na posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev, njegovo (formalno) vsebino pa določajo knjigovodski predpisi (prim. VSL sklep III Cp 1981/1999). Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pojem fakture opredeljuje kot pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev, račun. SRS 21.9 v drugem odstavku določa, da je knjigovodska listina verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko na njeni podlagi popolnoma jasno in brez kakih dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Odločilnega pomena je zvezanost fakture s poslovnim dogodkom, saj se faktura izdaja na podlagi pogodbe in v skladu s pogodbo. Enako velja za izpisek iz poslovnih knjig. To pa ne velja za odškodninsko obveznost, ki je posledica škodnega in ne neposredno poslovnega dogodka. Verodostojne listine, ki jih našteva 23. člen ZIZ, izvirajo praviloma iz pravnoposlovnih razmerij, ki se vzpostavijo po volji strank, kar pa ne velja za odškodninsko obveznost. Izpisek iz poslovnih knjig, ki po navedbah tožeče stranke izvira iz odškodninske terjatve, zato ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ. Zato na njeni podlagi tudi ni mogoče utemeljiti domnevane nevarnosti v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Takšen izpisek ne izkazuje obstoja obligacijskega razmerja v navedenem smislu. Ker torej priložena listina nima narave verodostojne listine, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo predlagano izvršbo, je tudi odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo dodatne predhodne odredbe pravilna. O terjatvi pa bo sodišče odločilo v okviru rednega pravdnega postopka. Glede na navedeno je brezpredmetno tudi sklicevanje pritožnice na kršitev pogodbe o zaposlitvi in določil ZGD-1, kot tudi na že izdano predhodno odredbo, saj o ugovoru zoper njo še ni odločeno.

8. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 509/2012
• VSL sklep I Cpg 154/2012
• VSL sklep I Cpg 730/2012