VSL sodba I Cpg 1223/2011

Jedro

Pritožnik oporeka verodostojnosti izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke in s tem smiselno izpodbija dokazno oceno izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča, s tem pa že posega v sodbi ugotovljeno dejansko stanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Kočevju Ig 2005/00195 z dne 05. 09. 2005 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.223,29 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in predlagala spremembo sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi obstajalo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini dopisa Z. in med samim tem dopisom. Takega nasprotja pritožbeno sodišče ne najde. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča iz navedenega dopisa izhaja, da sporni račun (katerega plačilo vtožuje tožeča stranka), ni bil upoštevan pri obračunu škode in da je bila škoda obračunana in poravnava s toženko kot zavarovancem podpisana že pred prejemom spornega računa. Ta ugotovitev je povsem skladna z zapisom Z. (na list. št. 43). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je navedeni dopis kot po tožeči stranki predlagani dokaz, sodišče presojalo glede na trditve tožeče stranke (list. št. 39), da je tožena stranka sporni račun predložila Z. d.d., kot podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Prav v potrditev teh navedb je tožeča stranka predlagala dokaz s poizvedbami pri Z., zato se je prvostopenjsko sodišče pri presoji navedenega dokaza utemeljeno omejilo zgolj na presojo dokazanosti tistih po tožeči stranki zatrjevanih dejstev, ki jih je tožeča stranka s tako dokazno ponudbo dokazovala.

6. Sicer pa je v obravnavanem primeru glede na trditveno podlago spora odločilno dejstvo, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o izdelavi, popravilu in montaži postelj in ali je tožeča stranka to delo za toženo stranko opravila, ne pa, ali je tožena stranka uveljavljala pri zavarovalnici škodo na posteljah.

7. V tej luči je treba presojati tudi neopredelitev prvostopenjskega sodišča do toženčeve nepredložitve konto kartice za leto 2004 za tožečo stranko kot dobavitelja. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da zgolj izdani račun tožeče stranke kot enostranska listina še ne dokazuje obstoja poslovnega razmerja med strankama in tožnikovo opravo storitve, katere plačilo terja s tožbo. Iz tega pa implicitno tudi izhaja, da zgolj v poslovnih knjigah tožene stranke zavedeni račun na drugačno presojo ne bi mogel vplivati, ker to v tem sporu ni odločilno dejstvo. Zato tudi ni podana izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožnik v nadaljevanju oporeka verodostojnosti izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke S. K. in s tem smiselno izpodbija dokazno oceno izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča, s tem pa že posega v sodbi ugotovljeno dejansko stanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS v odločbi Up 353/04 z dne 13. 04. 2006 gre namreč v primeru, če je argumentacija sodišča sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej vestna in skrbna ter analitično sintetična v skladu z 8. členom ZPP, a vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili, za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali delno za neutemeljene, delno pa za nedopustne, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in je posledica neuspeha tožeče stranke v pritožbenem postopku.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 3136/2016
• VSL sklep I Cp 3518/2012
• VSL sodba III Cp 2438/2016