VSL sklep I Cpg 120/2012

Jedro

Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD.

Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljev se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

-v izpodbijani 3. točki izreka spremeni tako, da se posebnemu revizorju naloži, da preveri tudi selitev proizvodnje iz L., d.d. na P., d.o.o. (točka 1b predloga), razen v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali je bila družba L., d.d. pri izvedbi selitve proizvodnje oškodovana, in koliko znaša morebitno oškodovanje zaradi prenosa proizvodnje in koliko zaradi izpada prihodkov zaradi opustitve poslovanja (3. alineja točke 1b predloga),

-v 4. točki izreka pa se sklep spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljem v 15 dneh povrniti njihove stroške postopka v znesku 1.200,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da se predlog v točki 1a zavrne v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali so bili zaradi obremenitve nepremičnin in njihove prodaje oškodovani delničarji L., d.d. in ali so bili oškodovani manjšinski delničarji in če da, koliko znaša morebitno oškodovanje (3. alineja točke 1a predloga) in v točki 1c v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali je bila družba L., d.d. s temi posli oškodovana in koliko znaša morebitno oškodovanje (4. alineja točke 1c predloga) in ali poslovno nepotrebni stroški v bilanci 2010 predstavljajo oškodovanje družbe L., d.d. in kolikšen je morebiten znesek oškodovanja v letu (5. alineja točke 1c predloga).

III. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Nasprotni udeleženec je dolžan v 15 dneh povrniti predlagateljem stroške odgovora na pritožbo v znesku 576,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se imenuje posebni revizor, to je U. d.o.o., ki naj preveri v izreku tega sklepa navedene posle nasprotnega udeleženca in v zvezi s temi posli poda mnenje (1. točka izreka). Nadalje je nasprotnemu udeležencu naložilo založitev predujma za kritje stroškov posebne revizije (2. točka izreka) in zavrnilo predlog, da posebni revizor preveri posle in poda mnenje o selitvi proizvodnje iz nasprotnega udeleženca (3. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka).

2. Zoper 3. točko izreka izpodbijanega sklepa so zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja vložili pritožbo predlagatelji in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremeni tako, da predlogu za imenovanje posebnega revizorja ugodi tudi v točki 1b, ki se nanaša na selitev proizvodnje iz nasprotnega udeleženca.

3. Prav tako je zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložil pritožbo nasprotni udeleženec in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljev v celoti zavrne, podrejeno pa izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

4. Pritožba predlagateljev je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasil je tudi pritožbene stroške. Prav tako je bila pritožba nasprotnega udeleženca vročena predlagateljem, ki so nanjo odgovorili in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Priglasili so pritožbene stroške.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. V tej zadevi je sodišče prve stopnje že odločalo, in sicer je predlogu za imenovanje posebnega revizorja v celoti ugodilo. Ker nasprotnemu udeležencu ni bilo omogočeno, da bi se izjavil o predlogu predlagateljev, in je bila torej podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče to odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. Posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe imenuje skupščina delniške družbe (1. odstavek 318. člena ZGD-1). Če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga imenuje sodišče na predlog delničarjev, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala (oziroma najmanj nominalni znesek v osnovnem kapitalu v višini 400.000,00 EUR), če obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov (s strani uprave družbe) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta (2. odstavek 318. člena ZGD-1). Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevani in izkazani dvom kot zadnja stopnja materialne resnice, pri katerem so razlogi, ki govore za obstoj določenega dejstva, v ravnovesju z razlogi, ki govore proti njegovemu obstoju. Predlagatelj takšnega predloga mora torej izkazati zgolj sum, da je prišlo pri poslovodenju delniške družbe do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta (tako VSK sklep 243/2010 z dne 10. 02. 2011).

O pritožbi nasprotnega udeleženca

8. Po 3. odstavku 318. člena ZGD-1 morajo predlagatelji shraniti delnice pri klirinško depotni družbi, če še niso deponirane ali izdane v nematerializirani obliki, ter z njimi ne smejo razpolagati do odločbe o predlogu, sicer se šteje, da so predlog umaknili. Sodišče prve stopnje je pred izdajo izpodbijanega sklepa vpogledalo v Centralno klirinško depotno družbo (v nadaljevanju KDD) in statut nasprotnega udeleženca, ter ugotovilo, da so delnice nasprotnega udeleženca izdane v nematerializirani obliki. Te ugotovitve nasprotni udeleženec ne izpodbija. Ker zgoraj navedena določba jasno določa, da predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD, je pritožbeno navajanje o neizpolnitvi tega pogoja s strani predlagateljev, neutemeljeno.

9. Po 1. odstavku 66.a člena ZNVP pa je procesna predpostavka za odločanje o predlogu, ugovoru oziroma tožbi delničarja iz 3. odstavka 322. člena, 2. odstavka 325. člena oziroma 2. odstavka 328. člena ZGD-1 izpolnjena, če so delnice v centralnem registru vpisane v dobro računa nematerializiranih vrednostnih papirjev tega delničarja v obdobju od treh mesecev pred vložitvijo oziroma od vložitve predloga, ugovora oziroma tožbe do odločitve sodišča o tem predlogu, ugovoru oziroma tožbi (1. odstavek 66.a člena ZNVP). Navedeni člen sicer izrecno ne govori tudi o 3. odstavku 318. člena ZGD-1, vendar po analogiji zagotovo velja tudi zanj. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje ob odločitvi o predlogu moralo načeloma po uradni dolžnosti preveriti, ali so delnice v centralnem registru vpisane v dobro računa nematerializiranih vrednostnih papirjev delničarjev tudi še v času odločanja o predlogu za imenovanje posebnega revizorja, česar pa sodišče prve stopnje - kot izhaja iz njegove obrazložitve – ni storilo. Ne glede na to pa po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi dejstvo, ali so predlagatelji še vedno imetniki delnic (v ustreznem deležu) posebej preverjalo, saj nasprotni udeleženec v postopku (niti v pritožbi) ni trdil, da so predlagatelji svoje delnice odsvojili oziroma z njimi kako drugače razpolagali (podobno tudi VSK sklep Cpg 323/2007 z dne 18. 01. 2008).

10. Kot izhaja iz notarskega zapisnika skupščine z dne 30. 08. 2011 (priloga B6), je bila skupščina na dan odločanja o predlogu za imenovanje posebnega revizorja sklepčna, saj iz priložene liste prisotnih izhaja, da sta se skupščine tega dne po pooblastilu delničarjev udeležila dva pooblaščenca, ki sta od skupnih 233.970 delnic oziroma glasov zastopala 231.189 delnic oziroma glasov, torej 98,81 % kapitala. Iz tega izhaja, da je skupščina kljub zatrjevani odsotnosti treh delničarjev v pritožbi o predlogu za imenovanje posebnega revizorja dne 30. 08. 2011 veljavno odločala.

11. Predlogi delničarjev, ki družbi niso poslani v roku iz 1. odstavka 300. člena ZGD-1 in so dani najpozneje na sami skupščini, se obravnavajo na skupščini (6. odstavek 300. člena ZGD-1). V konkretnem primeru so predlagatelji predlog za imenovanje posebnega revizorja po svojem pooblaščencu podali k predlogu za sprejem revidiranega letnega poročila za poslovno leto 2010. Ker ni šlo za samostojen predlog oziroma novo točko dnevnega reda, pač pa za nasprotni predlog, je sodišče prve stopnje povsem upravičeno uporabilo 300. člen ZGD-1 in glede na izpolnjene pogoje (predlog ni bil podan v 7 dneh po objavi sklica skupščine) pravilno presodilo, da je skupščina o naknadno podanem predlogu na sami skupščini veljavno odločala.

12. Kar se tiče spornih poslov prodaje nepremičnin nasprotnega udeleženca družbi P., d.o.o. (točka 1a predloga), je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da so predlagatelji z navedbami o prvotni ustanovitvi hipoteke na nepremičninah nasprotnega udeleženca v korist družb S., d.o.o., in K., d.o.o. (zemljiškoknjižni izpiski na prilogah A15-A20) in kasnejši podcenjeni prodaji teh nepremičnin družbi P., d.o.o., (kupoprodajna pogodba na prilogi A21) izkazali obstoj suma, da je pri teh poslih prišlo do nepravilnosti oziroma nepoštenosti, s tem pa oškodovanja nasprotnega udeleženca. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje je logično glede na sosledje poslovnih dogodkov in dejstvo, da se z ustanovitvijo hipoteke na nepremičninah lahko umetno doseže nižja prodajna cena. Upoštevajoč, da so vse tri navedene družbe (S., d.o.o., K., d.o.o., in P., d.o.o.) lastniško in upravljalsko povezane z večinskim lastnikom nasprotnega udeleženca, to je družbo S., d.o.o., vse skupaj pa preko skupine K., d.o.o., obvladuje njen večinski lastnik družba E., d.o.o., katere večinski lastnik je direktor nasprotnega udeleženca M. O. (priloge A9-A12), pri čemer nasprotni udeleženec teh trditev ne izpodbija, takšen konflikt interesov še toliko bolj kaže na morebitne zlorabe pri poslovanju in finančno izčrpavanje nasprotnega udeleženca. Tega zaključka ne more omajati niti dejstvo, da je prodajna cena nepremičnin (3.193.200,000 EUR) znašala več kot knjigovodska vrednost nepremičnin na dan 31. 12. 2009 (2.557.430,00 EUR), saj je kot merilo za prodajno ceno relevantna zgolj tržna in ne knjigovodska vrednost nepremičnin.

13. Pritožbeno sodišče še pripominja, da v tem delu ni podana v pritožbi zatrjevana kršitev 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj se je sodišče prve stopnje opredelilo do navajanj nasprotnega udeleženca o knjigovodski vrednosti nepremičnin s tem, ko je zapisalo, da razlogov, ki jih navaja nasprotni udeleženec ni mogoče oceniti brez predlaganega dodatnega poročila izvedenca (pravilno revizorja).

14. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da 318. člen ZGD-1 ne zahteva, da bi predlagatelj pred podajo predloga za imenovanje posebnega revizorja, moral na skupščini, na kateri je bil prisoten, izpodbijati sklepe, ki predstavljajo podlago spornih nepremičninskih poslov.

15. Ker predmet tega postopka ni uveljavljanje odškodninske odgovornosti članov organa vodenja ali nadzora, pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeliti do navedb, da članu organa vodenja in nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu, zaradi česar predlagatelji nimajo pravnega interesa za vložitev predloga.

16. Kot izhaja iz izkaza poslovnega izida za leto 2010 (str. 10, priloga B3), so se stroški storitev v družbi L., d.d. (točka 1c predloga), v točki 4.c glede na leto 2009 povečali iz 610.204 EUR na 4.644.158 EUR. Glede na to, da je bila v istem letu izvedena reorganizacija družbe s selitvijo proizvodnje, zaposlenih, zalog in neopredmetnih osnovnih sredstev na P., d.o.o., bi se navedeni stroški po logiki stvari in po razlogih selitve proizvodnje na str. 3 letnega poročila za leto 2010 morali zmanjšati. Čeprav nasprotni udeleženec v pritožbi trdi, da je bila reorganizacija kljub temu smotrna, saj so se zaradi nje zmanjšali drugi odhodki oziroma povečali drugi prihodki, pri čemer niti ne pove, kateri, s tem ne uspe izpodbiti suma, da gre v konkretnem primeru glede na že zgoraj ugotovljen konflikt interesov za nepravilnosti, ki bi jih bilo smotrno preveriti s pomočjo posebnega revizorja.

17. Iz trditev nasprotnega udeleženca in predloženih dokazov ni razvidno, katere storitve so povezane družbe za nasprotnega udeleženca opravljale in za kakšno domnevno tržno ceno. Glede na že navedene okoliščine zatorej kljub že opravljeni reviziji letnega poročila, ki tudi sicer predstavlja zgolj pregled ustreznosti računovodskih izkazov, pritožbeno sodišče zaključuje, da so predlagatelji tudi kar se tiče poslov v točki 1c predloga izkazali verjetnost obstoja vzroka za domnevo, da je prišlo pri njihovem vodenju (s strani uprave družbe) do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.

18. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da lahko sodišče posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev. Iz izreka sklepa namreč ni mogoče ugotoviti, katero škodo delničarjev naj v konkretnem primeru revizor sploh ugotavlja (refleksno ali samostojno) niti ne kakšen je pomen besedne zveze „oškodovanje družbe“. Ker izrek sklepa o imenovanju posebnega revizorja na ta način revizorju nalaga opredeljevanje do pravnih vprašanj in sam po sebi ni jasen, je pritožbeno sodišče predlog zavrnilo v delu, ki se nanaša na napotke posebnemu revizorju glede ugotavljanja oškodovanosti družbe in delničarjev, in sicer v točki 1a v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali so bili zaradi obremenitve nepremičnin in njihove prodaje oškodovani delničarji L., d.d. in ali so bili oškodovani manjšinski delničarji in če da, koliko znaša morebitno oškodovanje (3. alineja) in v točki 1c v delu, ki se nanaša na vprašanje, ali je bila družba L., d.d. s temi posli oškodovana in koliko znaša morebitno oškodovanje (4. alineja) in ali poslovno nepotrebni stroški v bilanci za leto 2010 predstavljajo oškodovanje družbe L., d.d. in kolikšen je morebiten znesek oškodovanja v letu (5. alineja).

19. Navajanje pritožbe, da je ugotavljanje posebnega revizorja, ali je hipotekarna obremenitev izvedena pred prodajo nepremičnin in ali so družbe nasprotnemu udeležencu plačale kakšno nadomestilo oziroma kakšno bi bilo običajno nadomestilo, izrazito sugestibilno, pri čemer je čas nastanka hipoteke razviden že iz zemljiške knjige, pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP).

O pritožbi predlagateljev

20. Predlagatelji so pod točko 1b predloga navedli, naj posebni revizor preveri tudi selitev proizvodnje iz L., d.d. na P., d.o.o., glede katere letno poročilo za 2010 navaja, da je L., d.d. vso svojo proizvodnjo, zaloge, osnovna sredstva, zaposlene, proizvode, nedokončano proizvodnjo in ostalo prenesla na povezano družbo P., d.o.o. S takšno opredelitvijo poslov so po mnenju pritožbenega sodišča zadostili stopnji identifikacije poslov, ki se zahteva v primeru imenovanja posebnega revizorja. Navedene so namreč tako stranke krovnega in s tem tudi posamičnih poslov, nadalje okviren čas sklenitve teh poslov, jasna pa je tudi njihova vsebina. Poleg tega nasprotni udeleženec v letnem poročilu ni razkril, ali je nasprotni udeleženec zaradi prenosa prejel kakšno finančno nadomestilo; tega pa poslovodstvo ni želelo razkriti niti na skupščini. Ker predlagatelji očitno določnejše opredelitve poslov brez svoje krivde niso mogli podati, se pritožbeno sodišče ne strinja s sodiščem prve stopnje, da zakonskemu bremenu navedbe konkretnih poslov, ki naj se jih preveri, niso zadostili. Upoštevaje tudi vprašanje obstoja finančnega nadomestila in konflikt interesov med pogodbenima strankama je zato predlog za imenovanje posebnega revizorja po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen tudi v tem delu.

21. Ker lahko sodišče posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev (kot izhaja iz 18. točke obrazložitve), je pritožbeno sodišče v delu glede vprašanja, ali je bila družba L., d.d. pri izvedbi selitve proizvodnje oškodovana, in koliko znaša morebitno oškodovanje zaradi prenosa proizvodnje in koliko zaradi izpada prihodkov zaradi opustitve poslovanja (3. alineja), pritožbo predlagateljev zavrnilo.

22. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče tako pritožbi predlagateljev kot pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je navedeno v izreku; v preostalem delu pa je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (33. člen ZNP). Posledično je spremenilo tudi odločitev o stroških postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za imenovanje posebnega revizorja po 318. členu ZGD-1, velja glede odločitve o stroških specialno določilo iz 321. čl. ZGD-1. Ta določa, da ima posebni revizor pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, pri čemer stroške za delo posebnega revizorja in stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja krije družba (1. odst. 321. čl. ZGD-1). Upoštevaje to določilo in dejstvo, da je bil posebni revizor imenovan za pregled vseh poslov nasprotnega udeleženca, je dolžan nasprotni udeleženec povrniti predlagateljem potrebne stroške postopka v celoti. Sodišče je predlagateljem priznalo nagrado za postopek v višini 375 EUR (tar. št. 3440), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 EUR (tar. št. 6002), sodno takso v višini 150 EUR, nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v višini 460 EUR (tar. št. 3444), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 EUR (tar. št. 6002), vse razen sodne takse povečano za 20 % DDV, ni pa jim priznalo pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov, saj predlagatelji niso jasno navedli, za kakšno storitev in za katere dokumente sploh gre. Vse skupaj je torej predlagateljem priznalo za 1.200,00 EUR stroškov postopka, ki jim jih je nasprotni udeleženec dolžan povrniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

23. Po 1. odstavku 321. člena ZGD-1 je nasprotni udeleženec dolžan v 15 dneh povrniti predlagateljem tudi stroške odgovora na pritožbo v znesku 576,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, pri čemer je pritožbeno sodišče predlagateljem priznalo nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v višini 460 EUR (tar. št. 3444), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 EUR (tar. št. 6002), oboje povečano za 20 % DDV, ni pa jim priznalo pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov v višini 20 EUR, saj niso jasno navedli, za kakšno storitev in za katere dokumente sploh gre.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cpg 243/2010
• VSL sklep I Cpg 24/2007
• VSL sklep I Cpg 85/2011