VSL sklep I Cpg 673/2011

Jedro

Protispisen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila celotne najemne pogodbe. Tudi sicer pa obstoj pravnoposlovenga razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ni sporen.

Predmet tožbenega zahtevka v tem postopku je plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe, podrejeno pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na podlagi določil, ki urejajo uporabo tuje stvari v svojo korist. Sodišče prve stopnje se o tej materialnopravni podlagi ni opredelilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. V zadevi je odločila sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker gre za spor majhne vrednosti.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 14668/2002 z dne 10. 12. 2002 razveljavilo v celoti, tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov začasne zastopnice tožene stranke.

3. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka in sicer zaradi absolutno bistvene kršitve določbo pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe, priglasila pa je tudi pritožbene stroške.

4. Začasna zastopnica tožene stranke na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da tožeča stranka ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazala obstoja pogodbenega razmerja s toženo stranko, tak zaključek pa je oblikovalo na podlagi presoje najemne pogodbe št. 1930 z dne 03. 02. 1987 in aneksa k tej pogodbi z dne 25. 10. 1989. Navedlo je, da ni jasno, na kateri poslovni prostor se najemna pogodba nanaša, saj predložene listine ne ponujajo zanesljive možnosti presoje, ali so podpisane s strani najemnikov ter ali gre za iste poslovne prostore, za katere je tožeča stranka izstavila v tem postopku vtoževane račune.

8. Višje sodišče kot protispisen ocenjuje zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predložila celotne najemne pogodbe. Na listovni številki A18 spisa se namreč nahaja 2. stran, na listovni številki A19 pa prva stran najemne pogodbe št. 1930. Na isti listovni številki je tudi Aneks z dne 25. 10. 1989. Očitno je sodišče prve stopnje zaradi nelogičnega označevanja dokaznih listin in dejstva, da le-te niso spete, spregledalo, da se listovni številki A18 in A19 obe nanašata na predmetno najemno pogodbo. Tudi sicer pa obstoj pravnoposlovnega razmerja med pravdnima strankama v tem postopku ni sporen: tožena stranka je namreč izrecno priznala, da je skupaj z M. C. sklenila najemno pogodbo za poslovni prostor v objektu na naslovu G. 4 v izmeri 33,93 m2, (I. točka 1. pripravljalne vloge), ugovarjala pa je, da pogodba ni bila sklenjena za prostor v velikosti 77,70 m2 ter še, da od 31. 03. 1992 v najetih poslovnih prostorih ni več izvajala gospodarske dejavnosti.

9. Predmet tožbenega zahtevka v tem postopku je plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe, podrejeno pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na podlagi določil, ki urejajo uporabo tuje stvari v svojo korist (198. člen OZ oz. 219. člen ZOR). Sodišče prve stopnje se o tej materialnopravni podlagi ni opredelilo. Tožeča stranka je zatrjevala in dokazovala, da je tožena stranka poslovni prostor uporabljala v velikosti, v kakršni ji je tožeča stranka izstavljala račune. Le-teh tožena stranka ni zavračala, pač pa jih je več let plačevala. O teh odločilnih dejstvih izpodbijana sodba nima razlogov. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožeče stranke, da izstop tožene stranke iz obratovalnice še ne pomeni, da so s tem njene obveznosti iz najemne pogodbe prenehale.

10. Višje sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom, da izpodbijana sodba nima razlogov o zgoraj navedenih odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), zaradi česar je pritožbi tožeče stranke ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navedene pomanjkljivost sodbe odpraviti tako, da se bo določno opredelilo glede trditvene podlage obeh pravdnih strank ter o zadevi ponovno odločiti.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cpg 283/2014
• Sodba I Ips 323/2007
• VSM sodba I Cpg 5/2017