VSL sklep I Cpg 557/2011

Jedro

Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka.

Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Ig 294/2007 z dne 18. 12. 2007 v veljavi:

- v 1. točki izreka za plačilo glavnice 600,90 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07. 03. 2007 dalje do plačila, in

- v 4. točki izreka za plačilo 106,66 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka).

Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe povrniti 359,25 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP), pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kadar gre za gospodarske spore majhne vrednosti izda sodišče skladno s prvim odstavkom 496. člena ZPP sodbo s skrajšano obrazložitvijo, ki obsega samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke. Šele ko stranka napove pritožbo, izdela sodišče sodbo z obrazložitvijo, ki je po 324. členu ZPP sestavni del vsake sodbe. V obravnavanem sporu je sodišče prve stopnje, četudi gre za gospodarski spor majhne vrednosti, ne da bi pred tem izdelalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, izdelalo sodbo s polno obrazložitvijo, v kateri je napačno navedlo pravni pouk, ki ga sicer vsebujejo sodbe s skrajšano obrazložitvijo. Toženo stranko je nato po napovedi pritožbe pozvalo, naj zoper že izdano in vročeno sodbo s polno obrazložitvijo (1) v osmih dneh vloži pritožbo, kar je tožena stranka tudi storila. Po mnenju višjega sodišča prvostopenjskemu sodišču zaradi neizdaje sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni mogoče očitati bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.

6. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje očita kršitev kontradiktornosti postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Po prepričanju tožene stranke je bila odločitev sodišča prve stopnje, da ne zasliši A. R. nepravilna, nezakonita in arbitrarna ter toženi stranki ni dala možnosti obravnavanja pred sodiščem.

7. Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče zato ni dolžno ugoditi vsem dokaznim predlogom, ampak upošteva samo tiste, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev, pri tem pa ne sme dopustiti nepotrebnega podaljševanja dokaznega postopka. Sodišče torej lahko zavrne ponujene dokaze, če so prepozni oziroma nedopustni, nepotrebni, nerelevantni ali očitno neprimerni, vendar mora svojo odločitev o tem vedno ustrezno obrazložiti.

8. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem priče A. R. zavrnilo z obrazložitvijo, da tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 236a. člena ZPP v petnajstih dneh po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo ni predložila pisne izjave te priče, kakor tudi ne dokazala za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, pa pri tem ni bila uspešna.

9. Po vpogledu v predmetni spis višje sodišče ugotavlja, da je:

- tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 32-35), ki jo je v spis vložila na prvem naroku za glavno obravnavo, v dokaz trditev navedenih v tej vlogi, predlagala dokaz z zaslišanjem „takratnega direktorja tožene stranke, A. R.“,

- sodišče prve stopnje na prvem naroku pravdnim strankam določilo petnajstdnevni rok za eventualno predložitev pisnih izjav prič po 236a. členu ZPP ter

- bil na vseh treh narokih za glavno obravnavo, dne 03. 11. 2010, 01. 12. 2010 in 12. 01. 2011, za toženo stranko poleg pooblaščenca odvetnika M.S. prisoten prokurist A. R.

10. Namen določbe 236a. člena ZPP, ki določa, da lahko stranka na poziv sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku, je zasledovanje koncentracije in ekonomičnosti postopka. Ta določba se uporabi v primerih, če je na primer predlagana priča v tujini in bi bil njen prihod na sodišče povezan z visokimi stroški ali da je že pred zaslišanjem priče mogoče vsaj približno oceniti, kakšna dejstva priča pozna oziroma o čem se lahko izreče itd. Nikakor pa te določbe ni mogoče uporabiti v primeru, ko je oseba (priča), katere zaslišanje je predlagano, prisotna na naroku. Glede na to, da je bil A. R. prisoten na vseh treh narokih za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pa je dokaz z njegovim zaslišanjem zavrnilo zgolj iz razloga, ker tožena stranka ni predložila pisne izjave priče, pomeni zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče A. R. relativno procesno kršitev, ki pa je prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V podkrepitev svoje odločitve višje sodišče še pripominja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo zaslišanje A. R. kot priče kljub temu, da je sicer A. R., prokurista družbe, na vseh treh narokih obravnavalo kot stranko (2).

11. Tožena stranka sodišču prve stopnje nadalje utemeljeno očita tudi, da se ni opredelilo do pravnorelevantnih dejstev, ki jih je navedla v svojih vlogah. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za odločitev v obravnavanem sporu je po mnenju višjega sodišča bistvena presoja trditev tožene stranke, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer da naj bi se tožena stranka s pogodbo št. 2690400429-2006-105, ki jo je kot izvajalec sklenila z družbo I. d.d., Ljubljana kot naročnikom, zavezala dobaviti in montirati predpražnike, vključno z Al-u okvirji, ki jih montirajo izvajalci tlakarskih del, ter da je treba razlikovati med vgradnjo (montažo) predpražnikov in vgradnjo Al-u okvirjev.

12. Ker je bilo že iz navedenih razlogov potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo iz razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (drugi odstavek 354. člena ZPP), se višjemu sodišču do ostalih pritožbenih navedb ni bilo potrebno opredeliti. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo navedene pomanjkljivosti skladno z napotki višjega sodišča, ki so razvidni iz razlogov za sprejeto odločitev odpraviti in vnovič odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

13. Izrek o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Sodba z dne 12. 01. 2011, ki je bila toženi stranki vročena 28. 01. 2011.

(2) Da je takšno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je prokuristu brez posebnega pooblastila dovolilo zastopati toženo stranko v pravdi, pravilno, izhaja tudi iz sklepa VSRS III Ips 229/2008 z dne 13. 10. 2009.

Datum zadnje spremembe:

16.10.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2073/2011
• VSL Sodba I Cp 1194/2020
• VSRS Sklep X Ips 319/2016