VSL sklep II Ip 6173/2011

Jedro

Predmet izvršbe na denarno terjatev dolžnika je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Ker niti ZIZ (v 101. in 102. členu) niti Zakon o delovnih razmerjih niti kak drug zakon ne določa, da bi bili denarni prejemki dolžnika iz naslova povrnitve stroškov v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za zavrnitev omenjenega upnikovega predloga na podlagi 102. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanih III. in V. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 22. 03. 2011, nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem plače dolžnikov OH in JS ter z rubežem in cenitvijo nematerializiranih vrednostnih papirjev dolžnice OH (I. točka izreka) ter izvršbo na sredstva teh dolžnikov na računih pri organizaciji za plačilni promet ustavilo (II. točka izreka). Upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem drugih stalnih denarnih prejemkov, in sicer v višini vsakokratnih mesečnih povračil stroškov v zvezi z delom – stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih imata pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju in tudi morebitnih drugih prejemkov iz delovnega razmerja dolžnika JS in dolžnice OH pa je zavrnilo (III. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 24,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka), višji upnikov zahtevek za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je zavrnilo (V. točka izreka).

2. Zoper III. in V. točko izreka sklepa se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep spremeni in dolžnikom naloži povrnitev njegovih pritožbenih stroškov. Navaja, da je podal predlog za razširitev izvršbe z rubežem drugih denarnih prejemkov dolžnikov, kar so nedvomno tudi nadomestila za povračilo stroškov prevoza in malice, povračila stroškov, ki jih imata dolžnika pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju in tudi morebitnih drugih prejemkov iz delovnega razmerja, npr. regresa, božičnice, trinajste plače, ipd. (drugi odstavek 128. člena v zvezi s 129 ZIZ). Take terjatve pa po 101. členu ZIZ niso izvzete iz izvršbe, prav tako zanje ni predpisana omejitev iz 102. člena ZIZ. Omejitev izvršbe na plačo tako ne more vplivati na druge prejemke iz delovnega razmerja, pa čeprav izvirajo iz istega naslova (glej VSK II Cp 461/2002). Po mnenju upnika Zakon o delovnih razmerjih (126. do 132. člen) jasno razlikuje med plačo in ostalimi prejemki iz delovnega razmerja, zato določbe 102. člena niti ni mogoče drugače razlagati. Vsako drugačno razlaganje zadevnih členov ZIZ pomeni nedopustno širitev prejemkov, ki so iz izvršbe izvzeti, kar predstavlja kršitev načela zakonitosti. V zvezi s V. točko izreka navaja, da je z vlogo z dne 09. 08. 2011 podal specificiran in obrazložen zahtevek za razširitev izvršbe ter sodišču predložil tudi dokazila. Zato meni, da so bili vsi priglašeni stroški nedvomno potrebni za nadaljevanje izvršbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani III. in V. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijani sklep nima nikakršnih razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem morebitnih drugih prejemkov iz delovnega razmerja dolžnikov JS in OH (za katere upnik v pritožbi trdi, da so to morebitni regres, božičnica, trinajsta plače, ipd.), zato je izpodbijani sklep v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V delu, v katerem je zavrnilo predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z rubežem drugih stalnih denarnih prejemkov, in sicer v višini vsakokratnih mesečnih povračil stroškov v zvezi z delom – stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih imata dolžnika pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZIZ.

7. ZIZ v devetem poglavju ureja izvršbo na denarno terjatev dolžnika kot eno izmed izvršilnih sredstev. Predmet tovrstne izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena (primerjaj 32. člen ZIZ). Ker niti ZIZ (v 101. in 102. členu) niti Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) niti kak drug zakon ne določa, da bi bili zgoraj navedeni prejemki dolžnikov iz naslova povrnitve stroškov v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena, sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne zakonite podlage za zavrnitev omenjenega upnikovega predloga na podlagi 102. člena ZIZ. ZIZ v 102. členu izrecno določa, v zvezi s katerimi prejemki dolžnika in na kakšen način je izvršba omejena, in mednje prejemki, ki jih je v svojem predlogu navedel upnik, ne sodijo. Ker izjeme od splošnega pravila (da je izvršba dopustna na vse dolžnikovo premoženje, torej tudi na vse njegove terjatve, ki jih ima proti svojim dolžnikom) zakon izrecno določa, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, 102. člena ZIZ torej ni mogoče razlagati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

8. Prav tako je zakonodajalec tudi v 101. členu ZIZ taksativno navedel tiste prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, in med temi prav tako ni s strani upnika zatrjevanih prejemkov dolžnikov. Da izvzetje teh prejemkov (za kar se pravzaprav zavzema sodišče prve stopnje) niti po tej pravni podlagi ni utemeljeno, je mogoče zaključiti tudi s primerjavo med sedanjo in prejšnjo ureditvijo glede iz izvršbe izvzetih prejemkov. Tako so bili v 92. členu Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 s spremembami – ZIP), ki se je v tem delu uporabljal do 15. 10. 1998 (ko je začel veljati ZIZ) med prejemki, ki so bili izvzeti iz izvršbe, v 10. točki izrecno navedeni tudi prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic. Tako se pokaže, da je zakonodajalec v ZIZ izvzetje navedenih (oziroma tovrstnih) prejemkov iz izvršbe načrtno opustil.

9. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika zoper III. točko izreka sklepa ugodilo, sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč ponovno odločiti o upnikovem predlogu.

10. Ker je v izpodbijani V. točki izreka sklepa zajeta (tudi) odločitev o stroških upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe, o katerem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti, je pritožbeno sodišče posledično zgoraj navedeni odločitvi ugodilo tudi upnikovi pritožbi zoper V. točko izreka sklepa, sklep tudi v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je treba opozoriti, da se je Višje sodišče v Ljubljani že v več sklepih opredelilo, da sta predlog za izvršbo in predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vsebinsko sorodna predloga. Ker Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v podpoglavju 4.6 Tarife posebej ne opredeljuje nagrade za predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ni razloga za različno ovrednotenje predlogov. Ob tem je treba še dodati, da ZIZ v določbah 34., 40. in 41. člena ne predpisuje obveznosti obrazložitve predloga za izvršbo oziroma predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kar je po mnenju tega sodišča dodaten razlog, da slednjega predloga ne gre obravnavati kot „druge obrazložene vloge“ iz Tar. št. 3464 do 3466 Tarife ZodvT.

11. Glede na to, da je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

30.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Cp 1389/2005
• VSL sklep III Cp 1129/2000
• VSC sklep I Ip 716/2009