VSK sodba in sklep PRp 334/2011

Jedro

Trajanje izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je časovno omejeno, čemur sledi logična razlaga, da je bil namen zakonodajalca strožje sankcionirati kršitelja, ki bi bil udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila kljub izrečeni sankciji v času, ko vozniškega dovoljenja ne more pridobiti. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbe 50. člena ZVoz in glede na pretečeni čas po katerem bi smel obdolženi ponovno opraviti vozniški izpit, pravilno presodilo, da je obdolženec, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije motornih vozil, odgovoren za prekršek po določbi osmega odstavka 50. člena ZVoz in ne po določbi enajstega odstavka 50. člena ZVoz.

Izrek

Pritožba predlagateljice postopka Postaje mejne policije se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje. V tem delu stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Pritožbi obdolženčeve zagovornice se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi B.S. odgovoren za prekršek po določbi osmega odstavka 50. člena ZVoz, ker je kršil 3. točko prvega odstavka 50. člena ZVoz in mu na podlagi osmega odstavka 50. člena ZVoz izreklo globo 500,00 EUR. Na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je sklenilo, da mora obdolženec plačati sodno takso, ki jo bo sodišče odmerilo s posebnim plačilnim nalogom po pravnomočnosti sodbe. O stroških zasega in hrambe odvzetih predmetov pa bo izdalo poseben sklep, ko bodo znani podatki o višini stroškov.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je spoznalo obdolženca za odgovornega za prekršek po osmem odstavku 50. člena ZVoz je pritožbo vložila predlagateljica postopka, Postaja mejne policije, zaradi odločitve o kazni in prekvalifikaciji prekrška. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, razveljavi napadeno sodbo organa prve stopnje oziroma jo spremeni. Meni, da se določba osmega odstavka 50. člena ZVoz uporablja v primerih, ko voznik ni dopolnil predpisane starosti za vožnjo vozil, ali ko ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo je vozil in je vozil v nasprotju z omejitvijo, opisano v njegovem vozniškem dovoljenju ali je v cestnem prometu uporabljal vozniško dovoljenje namesto katerega je bil izdan dvojnik. Globa se torej po mnenju pritožnice izreče vozniku, ki sploh še ni pridobil veljavnega vozniškega dovoljenja in je bil tako zaloten pri vožnji v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi uporabiti določbo enajstega odstavka 50. člena ZVoz, ki je po mnenju predlagateljice „specialnejša določba“.

Isto sodišče je dne 4.11.2011 izdalo sklep, s katerim je naložilo obdolženemu B.S. stroške hrambe zaseženega osebnega avtomobila znamke S., ki mu je bilo zaseženo v postopku, ob pogojih iz 1. točke prvega odstavka 283.a člena Zakona o varnosti cestnega prometa, v višini 675,90 EUR. Sklenilo je še, da mora stroške postopka obdolženi plačati v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa, sicer se prisilno izterjajo.

Zagovornica obdolženega se je pritožila zoper sklep o naložitvi stroškov hrambe obdolžencu zaradi kršitev materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, obdolžencu pa prisodi stroške tega pritožbenega postopka.

Pritožba predlagateljice postopka zoper sodbo sodišča prve stopnje ni utemeljena, pritožba zagovornice obdolženca zoper sklep o stroških postopka pa je utemeljena.

Glede pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje:

Kot je razvidno iz podatkov v spisu (na listovni št. 11 spisa) je bilo obdolžencu na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1, ki je postala pravnomočna 4.9.2008 izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ukrep pa je veljal do 4.9.2009. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je bilo torej obdolžencu izrečeno na podlagi določb Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ta pa v prvem odstavku 148. člena določa, da oseba, ki ji je v postopku za prekršek izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, lahko dobi novo vozniško dovoljenje po prvem izrečenem prenehanju vozniškega dovoljenja po šestih mesecih, po drugem prenehanju po enem letu, po nadaljnjih izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od pravnomočnosti odločbe. Pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit. Podobno določbo ima tudi ZVoz v prvem odstavku 58. člena, po katerem oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih od izvršitve odločbe, če ji je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja, pa po enem letu od izvršitve odločbe. Oseba, ki ji je bil izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po kazenskem zakoniku, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po izvršitvi tega varnostnega ukrepa. Glede na takšne zakonske določbe je trajanje izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja časovno omejeno, čemur sledi logična razlaga, da je bil namen zakonodajalca strožje sankcionirati kršitelja, ki bi bil udeležen v cestnem prometu kot voznik motornega vozila kljub izrečeni sankciji v času, ko vozniškega dovoljenja ne more pridobiti. Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbe 50. člena ZVoz in glede na pretečeni čas po katerem bi smel obdolženi ponovno opraviti vozniški izpit, pravilno presodilo, da je obdolženec, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije motornih vozil, odgovoren za prekršek po določbi osmega odstavka 50. člena ZVoz in ne po določbi enajstega odstavka 50. člena ZVoz, kot zmotno meni pritožnica. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče pritožbo predlagateljice postopka kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1). Stroški tega dela pritožbenega postopka v skladu z določbo drugega odstavka 147. člena ZP-1 obremenjujejo proračun.

Glede pritožbe zoper sklep o plačilu stroškov hrambe zaseženega vozila:

Višje sodišče po pregledu zadeve, ki jo je opravilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi določb 159. člena ZP-1 ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj izpodbijani sklep o odločilnih dejstvih nima razlogov in se ga ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je namreč obdolžencu naložilo stroške hrambe zaseženega osebnega avtomobila v znesku 675,90 EUR, ob čemer je v obrazložitev takšne odločitve navedlo zgolj, da je dne 2.11.2011 prejelo stroškovnik predlagatelja Postaje mejne policije za storitve izvršitelja (prevzem, hramba predmeta, ostali stroški) v znesku 589,70 EUR in dne 18.10.2011 račun izvršitelja F.S. v znesku 86,20 EUR (za hrambo predmeta, potne stroške in porabo časa za vrnitev zaseženega osebnega avtomobila), ki je bil poravnan iz sredstev sodišča, ne da bi posamezne stroške, ki so v zvezi s hrambo zaseženega predmeta nastali, konkretiziralo in presodilo njihovo utemeljenost. Glede na to, da pritožnika pred tem ni seznanilo s predloženim stroškovnikom, ob čemer iz obrazložitve izhaja, da se posamezni zneski nanašajo na isto vrsto opravila (npr. hramba predmeta) pritožniku tako ni bila dana možnost, da se o pravilnosti izračuna naloženih stroškov izreče. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev, v kateri bo moralo odločitev o stroških hrambe obrazložiti tako, da bo možen preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje (168. člen v zvezi z petim odstavkom 163. člena ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

10.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 178/2015
• VDSS sklep Pdp 72/2014
• VSRS Sodba IV Ips 62/2015