VSL sodba in sklep I Cpg 814/2011

Jedro

Ker gre v primeru civilne kazni za denarno terjatev, je dolžna tožeča stranka v tem delu oblikovati ustrezen konkretno opredeljen zahtevek z navedbo določenega zneska denarja, šele tako oblikovan zahtevek je podlaga za presojo sodišča o utemeljenosti višine civilne kazni.

Tožeča stranka je pripravljalno vlogo, s katero je tožbeni zahtevek razširila, vložila dne 27. 08. 2010 in ne 25. 08. 2010, zato je do zakonskih zamudnih obresti upravičena šele od tega dne dalje.

Izrek

I. Pritožba proti izpodbijani 1. in 4. točki izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

II. Pritožbi proti 2. odstavku 3. točke izreka se ugodi in se izpodbijana sodba v obrestnem delu spremeni tako, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati še zakonske zamudne obresti od zneska 1.329,07 EUR od 12. 05. 2010 do 26. 08. 2010.

III. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo glede zahtevka za plačilo civilne kazni (točka 1. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna do sklenitve ustrezne pogodbe s katero bo s tožečo stranko uredila medsebojna razmerja, povezana z javnim priobčevanjem fonogramov v dejavnosti tožene stranke, tožeči stranki mesečno poročati o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti (točka 2. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati zapadla nadomestila za uporabo fonogramov v skupnem znesku 2.734,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 08. 2010 do dne plačila, kar zahteva tožeča stranka v tem delu več in sicer zakonske zamudne obresti od zneska 1.329,07 EUR od 12. 05. 2010 do 26. 08. 2010 in od zneska glavnice 1.405,83 EUR od 25. 08. 2010 do 26. 08. 2010, pa kot neutemeljeno zavrnilo (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 131,64 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi ki pričnejo teči prvi dan po preteku 15-dnevnega roka do plačila pod izvršbo (4. točka izreka).

2. Proti navedeni odločbi je pritožbo pravočasno vložila tožeča stranka ki se pritožuje zoper 1., 3. in 4. točko izreka odločbe iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter 1., 3. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe spremeni tako, da bo ugodilo zahtevku za plačilo civilne kazni, pravilno določilo zneske in čas, od katerih oziroma katerega tečejo zakonske zamudne obresti ter da bo pravilno odmerilo pravdne stroške tožeče stranke, priglašene v vlogi, ki so nastali do izdaje izpodbijane odločbe. Podredno pa predlaga, da pritožbeno sodišče napadene 1., 3. in 4. točko izreka razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede izpodbijane 1. točke izreka

5. Pritožba je v tem delu neutemeljena, saj je ostal tožbeni zahtevek za plačilo civilne kazni kljub pozivu sodišča prve stopnje s sklepom 14. 07. 2010 in izrecnem opozorilu, da bo v primeru, če tožeča stranka tožbe ne bo dopolnila in tožbenega zahtevka določila, tožbo zavrglo. Iz tožbenega zahtevka namreč ne izhaja višina civilne kazni, tožeča stranka pa tudi s pripravljalno vlogo z dne 25. 08. 2010 tožbenega zahtevka v delu glede plačilne civilne kazni ni določila, temveč je vztrajala pri stališču, da vrednosti spornega predmeta ne more določiti z opredelitvijo konkretnega denarnega zneska, saj bo šele sodišče določilo, kolikšen znesek bo toženi stranki naložilo v plačilo (navedbe VI. pripravljalne vloge dne 25. 08. 2010). Ker je ostal zahtevek za plačilo civilne kazni kljub pozivu sodišča k dopolnitvi tožbe nedoločen, je odločitev sodišča prve stopnje ki je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo, pravilna (peti odstavek 108. člena ZPP). Določenost tožbenega zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Ker gre v primeru civilne kazni za denarno terjatev, je dolžna tožeča stranka v tem delu oblikovati ustrezen konkretno opredeljen zahtevek z navedbo določenega zneska denarja, šele tako oblikovan zahtevek je podlaga za presojo sodišča o utemeljenosti višine civilne kazni. Pritožbene navedbe, da bi moralo prvostopno sodišče presojati utemeljenost navedb tožeče stranke in odločiti o zahtevku za plačilo civilne kazni, so glede na povedano neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje torej ni zagrešilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožena stranka na posledice, ki so nastopile zaradi nedoločenosti denarnega zneska za plačilo civilne kazni, s sklepom z dne 14. 07. 2010 opozorjena.

Glede izpodbijane 3. točke izreka

7. V skladu z določbo prvega odstavka 378. člena OZ v zvezi z določbo drugega odstavka 299. člena OZ, dolžnik pride v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko upnik pisno ali ustno z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, da naj izpolni obveznost.

8. Pritožba ima prav, ko opozarja na napačen tek zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.329,07 EUR. Tožeča stranka je tožbo za plačilo zneska 1.329,07 EUR vložila 12. 05. 2010 in od tega dne od vtoževanega zneska zahtevala tudi zakonske zamudne obresti, s pripravljalno vlogo z dne 27. 08. 2010 pa je zahtevala še plačilo zneska 1.405,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 08. 2010 dalje do plačila. Ker je tožeča stranka že v tožbi, ne pa šele v pripravljalni vlogi z dne 27. 08. 2010, zahtevala plačilo zapadlega nadomestila za uporabo fonogramov v znesku 1.329,07 EUR, je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku glede teka zamudnih obresti od dneva vložitve tožbe dalje ugodilo (5. alineja 358. člena ZPP).

9. Odločitev sodišča prve stopnje glede obrestnega dela zahtevka od zneska 1.405,83 EUR pa je materialno pravno pravilna. Tožeča stranka je pripravljalno vlogo, s katero je tožbeni zahtevek razširila, vložila dne 27. 08. 2010 in ne 25. 08. 2010 (kar je razvidno iz žiga na pripravljalni vlogi, list. št. 10), zato je do zakonskih zamudnih obresti upravičena šele od tega dne dalje. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje odločitve o obrestnem delu zahtevka ni obrazložilo, saj je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje vsebovana v šestem odstavku na strani 4 in sedmem odstavku na strani 5 izpodbijane sodbe.

Glede 4. točke izpodbijane sodbe

10. Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti o stroških postopka, ki se je končal z zamudno sodbo. Tožeča stranka je že v tožbi postavila zahtevek za povračilo pravdnih stroškov, zato je bilo sodišče prve stopnje o njem dolžno odločiti (tretji odstavek 163. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZPP). Če tožeča stranka ni zahtevala vseh stroškov, do katerih je upravičena, to lahko stori po izdaji zamudne sodbe, s predlogom v roku iz sedmega odstavka 163. člena ZPP. Tožeča stranka je tak predlog za povrnitev dodatnih stroškov vložila hkrati s pritožbo, o tem predlogu bo moralo odločiti prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.

11. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le v majhnem delu glede stranskih terjatev, ne pa glede odločitve o glavni stvari, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 672/2011
• VSL sklep I Cp 2625/2013
• VSL sklep III Cp 2639/2014