VSL sklep Cst 67/2012

Jedro

Dolžnik lahko zoper predlog za začetek stečajnega postopka ugovarja le, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. V tej fazi postopka natančna višina terjatve upnika, ki predlaga začetek stečaja, niti ni odločilna, v kolikor ni sporno, da njegova terjatev obstaja. Sama višina terjatve posameznega upnika bo namreč predmet preizkusa šele v okviru postopka prijave in preizkusa terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnico T. ter za upravitelja stečajnega postopka imenovalo M. K.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo dolžnica. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložila upnica Republika Slovenija. V predlogu je navajala, da ji dolžnica dolguje zapadle neporavnane obveznosti v višini 83.152,15 EUR ter da s plačilom svojih obveznosti zamuja za več mesecev. Poleg tega je trdila, da izterjava dolžničinih obveznosti do sedaj ni bilo uspešna, saj dolžnica v obdobju zadnjega leta preko transakcijskih računov v Sloveniji ni prejemala plačil, prav tako pa tudi ne poseduje premičnega ali nepremičnega premoženja. S temi trditvami je predlagateljica utemeljevala, da je dolžnica prezadolžena, saj je vrednost njenega premoženja manjša od vsote njenih obveznosti (1. točka 3. odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS št. 126/2007 s spremembami, nadalje: ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sledilo predlogu upnice.

5. Dolžnica v pritožbi trdi:

- da upnica ni predložila pravilnega in popolnega izpiska odprtih postavk ter izračuna zamudnih obresti, zaradi česar njena terjatev ni natančno obračunana,

- da zahteva za zapiranje dolžničinega osebnega računa pri A banki, z njene strani ni bila podpisana,

- da dolžnica v to situacijo ni prišla namerno in da želi poravnati vse svoje obveznosti,

- da si je upnica svoje terjatve poplačala iz naslova prvih faktur, ki jih je dolžnica izdala P. in sicer v višini 70.000,00 EUR ter 20.000,00 EUR DDV, pri čemer je bil obračun obresti sporen,

- da visokih mesečnih akontacij v naslednjem letu ni mogla plačevati zaradi ustavljenega posla s P.,

- da trenutno sodeluje v večji gospodarski zadevi ter pričakuje prilive iz tega naslova.

6. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba s temi navedbami ne more uspešno izpodbiti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede položaja insolventnosti. Dolžnik lahko zoper predlog za začetek stečajnega postopka ugovarja le, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (smiselno 2. odstavek 235. člena ZFPPIPP). V tej fazi postopka natančna višina terjatve upnika, ki predlaga začetek stečaja, niti ni odločilna, v kolikor ni sporno, da njegova terjatev obstaja. Sama višina terjatve posameznega upnika bo namreč predmet preizkusa šele v okviru postopka prijave in preizkusa terjatev (59. do 72. člen ZFPIPP). V konkretnem primeru dolžnica sicer trdi, da upnik ni pravilno obračunal svoje terjatve do nje, ne poda pa (določnih) trditev v smeri, da upnikova terjatev do nje sploh ne obstaja. Kot izhaja iz že navedenega pa trditve o tem, da upnikova terjatev ni pravilno obračunana, na odločitev o začetku stečajnega postopka ne morejo uspešno vplivati.

7. Tudi druge pritožbene navedbe na odločitev pritožbenega sodišča ne morejo uspešno vplivati. Glede na to, da dolžnica ni ugovarjala, da ni insolventna, sama trditev, da ni podpisala zahteve za zapiranje osebnega računa ne more pripeljati do drugačne rešitve zadeve. Prav tako ni relevantna trditev, da dolžnica v insolvenčno situacijo ni prišla namerno. Te razlogi za odločitev o začetku stečaja namreč niso bistveni, pač pa je odločilna ugotovitev, ali je dolžnica sedaj v položaju insolventnosti. Enako velja za trditve glede stopnje določitve prispevka. Glede predloga dolžnice, da sodišče odloži izdajo sklepa o začetku stečaja za dva meseca, saj meni, da bo lahko upnike poplačala s prilivi iz poslov, v katerem sedaj sodeluje, pritožbeno sodišče še dodaja. Sodišče lahko zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ugodi le, če so izpolnjeni pogoji za odložitev odločanja po določbah 236. do 238. člena ZFPPIPP. Takšnih trditev pa dolžnica ni podala.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj dolžnica domneve insolventnosti po 1. točki 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP ni izpodbila. Pred sodiščem prve stopnje tudi ni prišlo do kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP in 1. odst. 121. čl. ZFPIP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 683/2017
• VSL Sklep Cst 336/2021
• VSL sklep III Cpg 57/2004