VSL sklep I Cpg 269/2012

Jedro

Za izdajo predhodne odredbe zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem.

Dajatveni del oziroma nalog za plačilo ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. člena ZIZ. Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.389,84 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo, opr. št. Zg 138/2011, z dne 18. 11. 2011 zavrne (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da upniku v osmih dneh od prejema izpodbijanega sklepa povrne 1.389,84 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nastanka zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ugodi, sklep o zavarovanju in vsa opravljena dejanja razveljavi ter o tem obvesti dolžnikovo banko. Prav tako predlaga, da sodišče upniku naloži povrnitev dolžnikovih stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pogoja za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja upnikove terjatve iz prvega in drugega odstavka 257. člena ZIZ sta, da je podlaga upnikove terjatve odločba domačega sodišča ali drugega organa, ki glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva in da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstoj drugega pogoja (izkaz nevarnosti) se po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ domneva, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.

6. V obravnavanem primeru ni sporno, da je pristojno izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na katero se je v predlogu skliceval upnik. Po vložitvi dolžnikovega ugovora, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Dajatveni del oziroma nalog za plačilo pa ni bil razveljavljen, le pravnomočen še ni postal, zato je sklep o izvršbi še vedno mogoče šteti za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. členu ZIZ (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr št. II Ips 14/2010). Čim pa taka sodna odločba obstaja, se sodišču pri presoji pogojev za izdajo predhodne odredbe ni potrebno več ukvarjati s presojo višine in zapadlosti terjatve, torej verjetnostjo obstoja denarne terjatve, ker obstoječa še neizvršljiva sodna odločba to dejstvo predpostavlja. Zato je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantno pritožbeno izpodbijanje višine in zapadlosti upnikove denarne terjatve, katere zavarovanje v tem postopku uveljavlja.

7. V tem postopku ni sporno, da je dolžnik sklepu o izvršbi, izdanemu na podlagi verodostojnih listin, ugovarjal z zanikanjem obstoja obligacijskega razmerja med strankama. S takim ugovorom je dolžnik dosegel razveljavitev izvršilnega sklepa v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena in odstop zadeve v nadaljnji pravdni postopek, ne da bi mu bilo potrebno ugovoru predložiti kakršnekoli dokaze, saj takega negativnega dejstva ni mogoče dokazovati. Da bi se preprečile morebitne zlorabe instituta ugovora neobstoja obligacijskega razmerja, je novela ZIZ-H uvedla pri pogojih za izdajo predhodne odredbe novo domnevo nevarnosti onemogočanja ali otežitve uveljavitve upnikove terjatve. Če se predlog za zavarovanje upnikove denarne terjatve opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, v katerem dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, velja, da je nevarnost v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ podana (1. alinea 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ). Na tej domnevi je upnik tudi temeljil svoj predlog za izdajo predhodne odredbe, ki mu je priložil tudi po dolžniku podpisane in žigosane naročilnice in dobavnice. Za izdajo predhodne odredbe torej zadostuje že do stopnje verjetnosti izkazan obstoj obligacijskega razmerja, iz katerega izhaja uveljavljana terjatev. Na verjetnost obstoja tega pravno relevantnega dejstva pa je sklepati, kadar razlogi, ki govorijo v prid temu dejstvu, prevladujejo nad razlogi, ki govore o nasprotnem. Verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom je upnik izkazal z naročilnicami in dobavnicami, ki jih je podpisal in žigosal dolžnik ter računi upnika za dobavljeno blago. Po običajni poslovni praksi na podlagi dolžnikovega naročila in upnikove dobave naročenega sledi tudi dolžnikova obveznost plačila dobavljenega blaga. Ob dejstvu, da dolžnik verodostojnosti naročilnic in dobavnic (ki nedvomno izkazujejo poslovno sodelovanje med strankama) ni prerekal, niti ni podal svoje razlage razmerja z upnikom, iz katerega naj bi ne izhajala njegova obveznost plačila, je s tem tudi po presoji pritožbenega sodišča izkazano obligacijsko razmerje med strankama s potrebno stopnjo verjetnosti, pri čemer se prvostopenjskemu sodišču ni bilo potrebno opredeliti do pravne kvalifikacije obligacijskega razmerja. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške. Upniku pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so bili odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, in sicer 1.138,20 EUR za odgovor na pritožbo (tarifna št. 3468), 20 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) in 20 % DDV, skupaj v višini 1.389,84 EUR. Sodišče pa upniku ni priznalo prijavljenega stroška sodne takse za odgovor na pritožbo, ker ni izkazal, da jo je plačal. Odločitev temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 154/2012
• VSL sklep I Cpg 730/2012
• VSC sklep Cpg 153/2013