VSL sklep I Cpg 194/2012

Jedro

Varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke, razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 16. 08. 2011 in predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo v plačilo stroške ugovora tožene stranke v višini 160,12 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep spremeni, oziroma podredno, da ga razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporno je, da je tožeča stranka utemeljevala predlog za izdajo predhodne odredbe le na domnevi nevarnosti iz 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ - I. Drugih dejstev, na katere bi opirala razloge za verjetno nevarnost, da bo brez predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odstavek 257.člena ZIZ), tožeča stranka ni zatrjevala.

6. Upniki so do uveljavitve ZIZ – I imeli možnost na podlagi izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predlagati predhodno odredbo po 1. odstavku 257. člena ZIZ, s tem da so morali zatrjevati in dokazati obstoj nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. Z novelo ZIZ – I pa je zakonodajalec upnikom olajšal izkazovanje obstoja nevarnosti z domnevo, da se šteje, da je nevarnost podana, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojen listine zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja (spremenjena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ).

7. Z uveljavitvijo ZIZ – I se je položaj upnikov za pridobitev zavarovanja s predhodno odredbo olajšal, položaj dolžnikov pa poslabšal. Dolžnik, ki je po uveljavitvi novele ZIZ – I vložil ugovor, v katerem je zanikal obligacijsko razmerje z upnikom, mora računati, da bo v primeru predlagane predhodne odredbe, moral domnevo nevarnosti sam izpodbijati, v kolikor meni, da ne obstoji nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali otežena. Zato so po stališču pritožbenega sodišča nastopile z uveljavitvijo novele ZIZ – I negativne posledice za dolžnika, ki se je ob vložitvi ugovora pred novelo ZIZ-I (glede možnosti izdaje predhodne odredbe na podlagi vsebine ugovora) zanesel na ureditev, kakršna je veljala v času, ko je to procesno dejanje opravil. Torej, da bo upnik tisti, ki bo moral za pridobitev predhodne odredbe izkazati za verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ne glede na vsebino ugovora. Takšna sprememba zakona, ki na eni strani olajšuje položaj upniku na drugi strani pa poslabšuje položaj dolžniku pri pridobitvi zavarovanja s predhodno odredbo, po oceni višjega sodišča terja razlago, da se ne more nanašati na tiste dolžnike, ki so vložili ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pred uveljavitvijo spremembe zakona.

8. Pravilno je stališče tožeče stranke, da varstvo lahko uživajo samo tisti, ki procesne institute uporabljajo skladno z njihovim namenom in skladno z načeli postopkovnega prava. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s stališčem pritožnika, da je zakonodajalec sankcioniral z uveljavitvijo ZIZ – I zlorabe procesnih pravic, ki terjajo drugačno uporabo zakona, torej uporabo za nazaj. Upniki so pridobili z novelo ZIZ – I možnost predlagati predhodno odredbo na podlagi domneve nevarnosti zoper vse dolžnike, ki so v ugovoru zanikali obstoj obligacijskega razmerja, ne glede na to, iz katerega nagiba so ga zanikali. Iz nobene določbe novele ZIZ – I ne izhaja, da le ta z uveljavitvijo domneve nevarnosti kaznuje tiste dolžnike, ki so in bodo v postopku zlorabili procesni inštitut ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

9. Zato tudi stališče pritožnika, da v konkretnem primeru ravnanje dolžnika, ker je v ugovoru zanikal obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa je predložil listino, s katero je dokazal obstoj obligacijskega razmerja, pomeni zlorabo procesnih pravic, ki ne more biti ustavnopravno varovano z omejitvijo retroaktivne veljavnosti zakonov, pritožbeno sodišče ne sprejema.

10.Glede na navedeno pa tudi ne sprejema pritožbenega očitka, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava. S tem pa se izkaže, da pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1021/2011
• VSL sklep I Cpg 713/2011
• VSL sklep I Cpg 1413/2011