VSL sodba in sklep I Cpg 803/2011

Jedro

Priči ni mogoče prisoditi več stroškov, kot jih je priglasila takoj po pričanju. Priča se je sklicevala na urno postavko inštituta za revizijo, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadostuje. Od takšne urne postavke bi bilo namreč potrebno odšteti tudi stroške blaga in dela, saj priči zaradi pričanja ti niso nastali.

J. B. je pred potrditvijo ponudbe tožeči stranki o le-tej govoril z direktorjem tožene stranke, ki je ponudbo potrdil oz. jo sprejel, J. B. pa je nadalje v soglasju z direktorjem tožene stranke ponudbo potrdil tožeči stranki. J. B. je tako imel predhodno dovolilo direktorja tožene stranke, da tožeči stranki potrdi ponudbo za geotehnična dela, kar je tudi storil v elektronskem sporočilu z dne 03. 02. 2008. Na podlagi tako sklenjene pogodbe sta pravdni stranki v nadaljevanju opravili določene storitve oz. izpolnili (nekatere) svoje obveznosti, in sicer je tožeča stranka opravila geološke izmere in pripravila geološko poročilo, tožena stranka pa je plačala avansni račun in prevzela delo. Navedene ugotovitve tako J. B. okvalificirajo kot sla, ki ni nadomeščal volje tožene stranke (kot pooblaščenec), pač pa je slednjo (v soglasju s toženo stranko) zgolj prenašal.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se izpodbijana odločitev iz 1. odstavka izreka spremeni tako, da je dolžna tožena stranka priči J. B., v roku 8 dni na njegov transakcijski račun, odprt pri P. d.d., plačati znesek 72,00 EUR ter v istem roku sodišču predložiti dokazilo o plačilu.

II. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžna tožena stranka priči J. B. povrniti 327,00 EUR stroškov prihoda na sodišče (1. odstavek izreka) ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (2. odstavek izreka).

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Izpodbija odločitev sodišča o priznanju stroškov priči iz naslova izgubljenega dobička v znesku 255,00 EUR. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da „izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži, da je dolžna priči J. B., poravnati stroške prihoda na sodišče zgolj v višini 72,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa v vsakem primeru naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka s to pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje“.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 72161/2008-24 z dne 26. 09. 2008 v celoti vzdrži v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 4.680,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05. 05. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 90,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2008 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.715,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

4. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da „izpodbijano sodbo spremeni tako, da navedeni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v celoti razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, tožeči stranki pa v vsakem primeru naloži, da je dolžna toženi stranki povrniti tudi stroške postopka s pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.“

5. Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožba zoper sklep je utemeljena, pritožba zoper sodbo pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se priči J. B. zaradi pristopa na narok dne 14. 12. 2010 prizna pravica do povračila skupaj 327,00 EUR stroškov, in sicer 72,00 EUR iz naslova potnih stroškov ter 255,00 EUR iz naslova izgubljenega dobička. Zoper odločitev v delu glede povračila stroškov iz naslova izgubljenega dobička se pritožuje tožena stranka. Pri tem utemeljeno opozarja, da priči ni mogoče prisoditi več stroškov, kot jih je priglasila takoj po pričanju (drugi odstavek 242. člena ZPP in 14. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku). V zadevnem primeru je priča na naroku za glavno obravnavo dne 14. 12. 2010 (list. št. 88) priglasila (zgolj) 200,00 EUR stroškov iz naslova izgubljenega dobička, kar pomeni, da za priznanje stroškov priči v višjem znesku sodišče prve stopnje ni imelo podlage. Tri dnevni rok, ki ga je sicer sodišče prve stopnje na naroku dalo priči za pripravo specifikacije obračuna (glede na izrecen ugovor tožene stranke na višino priglašenih stroškov), obveznosti takojšnje priglasitve višine stroškov ne spremeni. Rok je bil priči dan zgolj za obrazložitev priglašene višine in narave stroškov.

8. Pritožba ima tudi prav, ko navaja, da stroški iz naslova izgubljenega dobička priče niso dovolj specificirani. Priglašenim stroškom priče je tožena stranka že na naroku izrecno ugovarjala, priča pa se je zavezala, da bo v naknadnem roku stroške specificirala in obrazložila. Pri tem se je sklicevala na urno postavko inštituta za revizijo, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadostuje. Od takšne urne postavke bi bilo namreč potrebno odšteti tudi stroške blaga in dela, saj priči zaradi pričanja ti niso nastali. Skladno z navedenim utemeljenosti priglašenih stroškov priče ni mogoče preizkusiti. Upoštevaje, da je bila priča na dolžnost obračuna in specifikacije že opozorjena, ni podlage za razveljavitev sklepa in vrnitev v novo odločanje s pozivom, naj priča stroške ponovno obrazloži. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da priči ni priznalo stroškov iz naslova izgubljenega dobička, zato znaša obveznost tožene stranke priči povrniti še 72,00 EUR potnih stroškov.

O pritožbi zoper sodbo

9. Tožeča stranka na podlagi računa št. GP-018/08 z dne 04. 04. 2008 (A9) vtožuje izdelavo geoloških raziskav in geološko-tehničnega poročila za objekt tožene stranke v I.. Materialnopravno podlago zahtevku tožeče stranke predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi (619. - 648. člen OZ). Da so bila dela opravljena, med strankama ni bilo sporno. Bistvena za odločitev v zadevi pa je presoja narave razmerij med pravdnima strankama in J. B. Sodišče prve stopnje je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka sprejelo potem, ko je ugotovilo, da je J. B. po posvetu oz. navodilih direktorja tožene stranke sprejel ponudbo tožeče stranke, s čimer da je bila sklenjena pogodba med pravdnima strankama. Pritožnica takšen zaključek izpodbija in navaja, da sta bili v neposrednem pravnem razmerju zgolj tožeča stranka kot podizvajalec in J. B. kot izvajalec oz. v razmerju do tožeče stranke kot naročnik ter na drugi strani tožena stranka in J. B. v razmerju naročnika in izvajalca.

10. Pritožbeno neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil J. B. pooblaščen za vodstvo upravnih zadev za pridobitev gradbenega dovoljenja za graditev objekta na zemljišču tožene stranke v I. V pooblastilu je bilo navedeno, da pooblaščenec ne sme prevzemati nobenih zavezujočih pravnih poslov, katerih učinek se razteza neposredno na pooblastitelja s stroškovno posledico. Dogovor med toženo stranko in J. B. tako ni bil, da bi le-ta posredoval med toženo stranko in posameznimi izvajalci, temveč je naročila izvajalcem lahko podajala le neposredno tožena stranka sama. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo upoštevaje izpoved priče J. B. in druge okoliščine posla v smislu ravnanja tožene stranke (prejem ponudbe, plačilo avansnega računa št. Gp-006/08 z dne 05. 02. 2008, prevzem geotehničnega poročila), je J. B. pred potrditvijo ponudbe tožeči stranki o le-tej govoril z direktorjem tožene stranke, ki je ponudbo potrdil oz. jo sprejel, J. B. pa je nadalje v soglasju z direktorjem tožene stranke ponudbo potrdil tožeči stranki. J. B. je tako imel predhodno dovolilo direktorja tožene stranke, da tožeči stranki potrdi ponudbo za geotehnična dela, kar je tudi storil v elektronskem sporočilu z dne 03. 02. 2008. Na podlagi tako sklenjene pogodbe sta pravdni stranki v nadaljevanju opravili določene storitve oz. izpolnili (nekatere) svoje obveznosti, in sicer je tožeča stranka opravila geološke izmere in pripravila geološko poročilo (619. in 626. člen OZ), tožena stranka pa je plačala avansni račun in prevzela delo (619. in 641. člen OZ). Navedene ugotovitve tako J. B. okvalificirajo kot sla, ki ni nadomeščal volje tožene stranke (kot pooblaščenec), pač pa je slednjo (v soglasju s toženo stranko) zgolj prenašal (1). V zvezi z ugotovljenimi naveznimi okoliščinami pritožbeno sodišče dodaja, da le-te same po sebi (ločeno) res ne indicirajo pravno odločilnega dejstva (volje tožene stranke k sklenitvi pogodbe s tožečo stranko), vendar pa skupaj v povezavi z določnim izkustvenim pravilom ali pravilom znanosti ali stroke kažejo na takšno odločilno dejstvo.(2) Upoštevaje navedeno se kot neutemeljeno izkaže pritožbeno sklepanje, da je s potrditvijo ponudbe po predhodni potrditvi direktorja tožene stranke B. nastopal kot pooblaščenec tožene stranke, s čimer bi bilo podano nasprotje s predhodno ugotovitvijo sodišča, da B. ni bil pooblaščen za sklepanje zavezujočih pravnih poslov za toženo stranko ter z ugotovitvijo, da je tožena stranka sama naročala storitve izvajalcem.

11. Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o sklenitvi pogodbe med pravdnima strankama tudi ne spremeni podrobno pritožbeno razčlenjevanje izpovedi priče B. V. Sodišče prve stopnje je, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, napravilo celovito in obrazloženo dokazno oceno skladno z določbo 8. člena ZPP. Sklenitev posla je presojalo upoštevaje tako izpoved prič (B. V., J. B.) kot tudi okoliščine, ki so sklenitev in nadaljnje izvajanje posla spremljale (prejem ponudbe, plačilo avansnega računa št. Gp-006/08 z dne 05. 02. 2008, prevzem geotehničnega poročila, navedba tožene stranke kot naročnika na ponudbi, avansnem računu in geotehničnem poročilu, zoper katero tožena stranka pred postopkom ni ugovarjala).

12. Glede pritožbenih navajanj o neveljavnem sprejemu ponudbe pritožbeno sodišče opozarja na določbo 31. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Slednja omogoča veljavno sklenitev pogodbe tudi v primeru, ko prejme ponudnik izjavo o sprejemu ponudbe po izteku veljavnosti le-te. Zapozneli sprejem se šteje kot nova ponudba, njen naslovnik, v zadevnem primeru tožeča stranka, pa je slednjo očitno sprejela in pristopila k izpolnitvi svojih obveznosti po pogodbi (drugi odstavek 28. člena OZ). Prav tako je potrebno upoštevati dejstvo, da je tožena stranka plačala avansni račun, priložen k pisni ponudbi, kar kaže na to, da se je tudi tožena stranka štela za zavezano po ponudbi. Sodišče prve stopnje je poleg tega pravilno ugotovilo, da je bil med strankama sklenjen kasnejši dogovor o plačilu, ki je spremenil ceno po ponudbi, in sicer sta se stranki odgovorili za ceno 5.200,00 EUR brez DDV (elektronsko sporočilo z dne 03. 03. 3008 – A5, pričanje priče J. B.), zato pritožbeno opozarjanje na razliko v ceni storitve tožene stranke po pisni ponudbi in po avansnem računu ni utemeljeno.

13. Pritožbenega sodišča tudi ne prepričajo pritožbene navedbe o izvedbi treh vrtin namesto dveh (po ponudbi). Tudi v kolikor bi do dogovora o izdelavi dodatne vrtine za isto ceno res prišlo na kraju samem med izvajalcem (tožečo stranko) in J. B., t. j. brez vednosti tožene stranke, je bil takšen dogovor v njeno korist in zato ne vpliva na obstoj obveznosti tožene stranke poravnati storitve tožeče stranke v višini, kot je bila med strankama dogovorjena (5.200,00 EUR in DDV).

14. Pritožba utemeljeno opozarja, da je podlaga/narava nakazil med toženo stranko in J. B. stvar internega razmerja med njima. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka storitve tožeče stranke naročila, da jih je ta opravila, delo pa je tožena stranka prevzela, je tožena stranka zavezana plačati preostanek svoje obveznosti (upoštevaje že izvedeno plačilo po avansnem računu), kot jo vtožuje tožena stranka v predmetnem postopku. V kolikor pa tožena stranka meni, da je J. B. plačala več, kot bi mu dolgovala glede na njegove opravljene storitve, ima na voljo ustrezne zahtevke, ki jih lahko uperi le zoper njega.

15. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O stroških postopka

16. Tožena stranka stroškov pritožbe zoper sklep ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

17. Ker tožena stranka s pritožbo zoper sodbo ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Glej tudi Stojan Cigoj, v Teorija obligacij, Uradni list RS, Ljubljana 2000, str. 62.

(2) Glej tudi Jan Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 338.

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSM sodba Cpg 628/98
• VDSS Sklep Pdp 155/2021
• VDSS Sklep Pdp 332/2023