VSL sodba II Cp 3462/2011

Jedro

Dovolj je neoblično strinjanje zakonca, da se lahko šteje, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem.

Razpolaganje z nedoločenim deležem zakonca na skupnem premoženju s pravnimi posli inter vivos ima za posledico ničnost pravnega posla, medtem ko predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla.

Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti. Pri tem pa tudi ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka, saj bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe z dne 30. 3. 1979 in dodatka k darilni pogodbi z dne 7. 6. 1979 ter za razveljavitev in vpis vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi za relevantno nepremičnino.

2.Iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se zoper to sodbo pritožuje tožeča stranka. Nepravilna ugotovitev dejanskega stanja naj bi bila v tem, da je sodišče napačno ugotovilo obstoj soglasja druge tožnice za darilno pogodbo. Iz dejstev, da je toženka vlagala v izgradnjo prizidka, druga tožnica ni mogla sklepati, da je njen pokojni mož toženki podaril del nepremičnine, še posebej ne, da gre za ½ cele nepremičnine. V postopku I P 548/2005, na katerega se sodišče sklicuje, druga tožnica ni nikoli izjavila, da je za darilno pogodbo vedela. Glede pravilne uporabe materialnega prava pa pritožnica navaja, da mora biti soglasje k pogodbi dano v enaki obliki, kot je pogodba, to je pisno. Ker nična pogodba ni bila nikoli sklenjena, tudi ni mogla konvalidirati. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in novo sojenje ter opredeljuje pritožbene stroške.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v celoti in pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva primera, kršitev postopka ni storilo, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna, čeprav (delno tudi) iz drugih razlogov.

6.Med strankama ni bilo sporno, da sta tožena stranka in njen oče, pok. F. S., 30. 3. 1979 sklenila darilno pogodbo, na podlagi katere je postala tožena stranka solastnica do ½ (nerazdelno) nepremičnin, vpisanih v vl. št. X, k. o. Y. Med strankama tudi ni sporno, da je ta nepremičnina predstavljala skupno premoženje zakoncev (pokojnika in druge tožnice), kljub temu, da je pogodbo kot takratni izključni zemljiškoknjižni lastnik podpisal samo pokojnik. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo, da je pri sklenitvi sporne darilne pogodbe in dodatka k darilni pogodbi šlo za skupno razpolaganje zakoncev, ker je druga tožnica soglašala z razpolaganjem svojega zakonca (in zanj seveda vedela). Pritožbeno sodišče to dokazno oceno sprejema, saj je prepričljiva. Na podlagi izvedenih dokazov, zlasti na podlagi zaslišanja druge tožnice in primerjave s tem, kar je povedala v postopku I P 548/2005, je imelo prvostopenjsko sodišče dovolj opore za tak sklep, zato so pritožbeni očitki o napačno ugotovljenih dejstvih neutemeljeni. Dovolj je neoblično strinjanje zakonca, da se lahko šteje, da gre za skupno in sporazumno razpolaganje s skupnim premoženjem.(1)

7.Vendar bi bil tožbeni zahtevek neutemeljen tudi sicer, iz drugih razlogov. Prvostopenjsko sodišče je v sodbi pravilno navedlo, da ima po ustaljeni sodni praksi razpolaganje z nedoločenim deležem zakonca na skupnem premoženju s pravnimi posli inter vivos za posledico ničnost pravnega posla (kršitev določbe 54. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)), medtem ko predstavlja zakončevo enostransko razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja razlog za izpodbojnost pravnega posla (kršitev določbe 52. čl. ZZZDR)(2); vendar pa je nepravilno opredelilo sporno darilno pogodbo v predmetni pravdi kot obliko prvega, torej potencialno ničnega razpolaganja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s sporno darilno pogodbo pokojnik na toženo stranko ni prenesel nedoločnega dela na celotnem skupnem premoženju zakoncev, temveč ½ točno določene nepremičnine. Razpolagal je tako s točno določeno posamezno stvarjo (njenim delom) iz skupnega premoženja, kar to razpolaganje uvršča med enostranska razpolaganja zakonca, ki so po navedeni sodni praksi lahko le razlog za izpodbijanje sklenjenega pravnega posla (v konkretnem primeru darila), sicer pa tak posel velja.

8.Razlikovanje med ničnostjo in izpodbojnostjo je treba upoštevati tudi pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Če gre za ničnost, je treba uveljavljati ugotovitveni (181. čl. ZPP), v primeru izpodbojnosti pa oblikovalni zahtevek za razveljavitev pogodbe. Če tega stranka ne stori, sodišče zahtevku na ugotovitev neveljavnosti pogodbe ne more ugoditi, tudi če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbojnost, ker ni postavljen ustrezen oblikovalni zahtevek na razveljavitev. V sled navedenemu pritožbeno sodišče zaključuje, da je zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe v resnici nesklepčen. Novejša sodna praksa je enotna, da zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, ki je izpodbojna in ne nična, ne vsebuje tudi razveljavitvenega zahtevka in ga je treba zaradi nesklepčnosti zavrniti. (3) Pri tem pa tudi ne gre za nesklepčnost, ki bi se jo dalo odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega zahtevka, saj bi morala tožeča stranka tožbo spremeniti. Tako je bilo treba tožbo tožeče stranke zavrniti že iz razloga nesklepčnosti.

9.Pritožbeno sodišče pojasnjuje in poudarja, da je (vsaka) izpodbojna pogodba veljavna, dokler ni izpodbita, pri čemer je rok za uveljavljanje izpodbojnosti zakonsko omejen. Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki je veljal v času sklenitve sporne darilne pogodbe, določa, da pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok); v vsakem primeru pa s potekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok). Čeprav se je druga tožeča stranka v postopku sklicevala na to, da za darilno pogodbo ni vedela do leta 2004, je objektivni rok za izpodbijanje te pogodbe potekel že leta 1982 (tri leta po njeni sklenitvi). Zato druga tožnica tudi s pravilno postavljenim zahtevkom na razveljavitev darilne pogodbe ne bi bila uspešna.

10.Ker je torej pritožba neutemeljena, jo je bilo treba zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj sicer uradni preizkus ni pokazal kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP).

11.Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, nista upravičena do povračila pritožbenih stroškov (1. odst. 154. čl. ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1)Prim. sodbo VS RS II Ips 556/95.

(2)Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je pogodba, s katero eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolaga s stvarjo, ki spada v skupno premoženje, izpodbojna in ne nična (pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča z dne 22. 6. 1993, Poročilo VSS 1/93, str. 37 in z dne 22. 6. 1994, Pravna mnenja VSS 1/94, str. 9 ter odločbe Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 871/2009 z dne 16.6.2011, II Ips 497/2006 z dne 17. 4. 2009, II Ips 358/2006 z dne 31.8.2006, II Ips 406/2001z dne 21.03.2002, II Ips 200/99 z dne 25.11.1999, II Ips 544/92 z dne 25. 2. 1993 ter II Ips 198/93 z dne 8. 12. 1993).

(3)Prim odločbe VS RS II Ips 604/2007 z dne 23. 6. 2010, II Ips 227/2008 z dne 5. 11. 2009, II Ips 358/2006 z dne 31. 8. 2006 in II Ips 406/2001z dne 21. 03. 2002.

Datum zadnje spremembe:

09.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSC sodba in sklep Cp 693/2011
• VSL sklep II Cp 737/2010
• VSRS Sklep II Ips 115/2019