VSK sklep Cp 766/2011

Jedro

Prvenstveno je treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep v izpodbijanem obsegu (odločitev pod točkami II - V) razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 odločilo, da se nepravdni postopek zoper drugo nasprotno udeleženko ustavi in predlog zavrne. Pod točko 2 je odločilo, da se delitev solastne nepremičnine s parcelno številko 1218/2 k.o. M., v solasti predlagatelja do 594/2016, prve nasprotne udeleženke do 79/448 in 8532/48384 ter tretje nasprotne udeleženke do 1823/12096 in 9772/48384, opravi tako, da nepremičnina pripada izključno v last predlagatelja, ki mora udeleženkama izplačati vrednost solastniškega deleža v višini 3.791,56 EUR vsaki, v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa z obrestmi, kot je to določno opredeljeno v izreku pod točko II., to nepremičnino pa sta mu dolžni nasprotni udeleženki izročiti v posest. Odločilo je še o zakoniti zastavni pravici (točka IV izreka) ter o skupnih stroških (točka V izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da nepremičnine na tri dele tako, da se opravi fizična delitev in vsak solastnik prejme ustrezen del stvari v naravi, ni mogoče deliti, glede po nasprotnih udeleženkah predlagane možnosti delitve na dva dela pa je pojasnilo, da predlogu ni sledilo, in zato tudi ni ugodilo predlogu, da izvedenec mnenje v tem obsegu dopolni, saj po oceni sodišča tak predlog predstavlja nedopusten način razdelitve solastnine, če bi nasprotni udeleženki kot drugi dve solastnici prejeli en del, bi se ohranila solastninska skupnost. Delitev nepremičnine namreč predpostavlja, da se ne vzpostavlja novih solastninskih skupnosti. Zato je odločilo, da nepremičnino pridobi v izključno last le en solastnik, in sicer predlagatelj, ker je izkazal upravičeno večji interes v smislu petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ).

2. Zoper sklep v zvezi s popravnim sklepom sta se prva in tretja nasprotna udeleženka pritožili. Navajata, da se pritožujeta zoper odločitev pod točkami II do V. Napadata zaključek prvostopenjskega sodišča, da fizična delitev ni mogoča, v naravi gre za gospodarsko poslopje oziroma hlev z dvoriščem, po eni strani je tretja nasprotna udeleženka izjavila, da svoj solastni delež odstopa prvi nasprotni udeleženki, ki je s tem soglašala in bo tako prva nasprotna udeleženka imela delež, ki dejansko znaša 70,5%, po drugi strani pa je solastninsko skupnost ob soglasju solastnikov, ki to predlagajo, mogoče ohraniti, o tem se je že izrekla sodna praksa, npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2841/2009. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, določbe 70. člena SPZ pa odločilna dejstva niso ugotovljena. Tudi glede civilne delitve sodišče ni podalo razlogov o vseh odločilnih dejstvih in preizkus ni mogoč, ter je podana bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče bi lahko ugotovilo, da je objekt fizično deljiv, če bi sledilo predlogu, in odredilo izvedencu, da se izjasni tudi o možnosti delitve v dve enoti. Tudi glede delitve na tri enote menita, da je mnenje pomanjkljivo. Ugotovitve, da bi bila fizična delitev mogoča le z večjimi adaptacijskimi deli, ni mogoče uvrstiti v pravni standard znatnega zmanjšanja vrednosti iz četrtega odstavka 70. člena SPZ. Nasprotni udeleženki sta v vlogi 17.2.2011 tudi pojasnili, potem ko sta se posvetovali s strokovnjakom F.P., da si je ta solastno nepremičnino ogledal v naravi in na podlagi ogleda ocenil, da si bi bila fizična delitev gospodarskega objekta možna tudi tako, da se objekt z vmesno nosilno steno razdeli na dva dela. Zatem pritožba graja tudi oceno prvostopenjskega sodišča o izkazanem večjem interesu predlagatelja, da pridobi stvar v celoti. V zvezi s tem poda tudi obširne razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča. Opozarja, da se solastni delež tretje nasprotne udeleženke ni prenesel na prvo nasprotno udeleženko, solastninska skupnost pa je izjema od siceršnjega pravila po 70. členu ZPZ, na isti strani lahko ostane po delitvi le izjemoma in to ni pravilo, kot poskušata prikazati nasprotni udeleženki. Materialno pravo je zato pravilno uporabljeno, to velja tudi glede zaključka, da je na strani predlagatelja izkazan upravičeno večji interes, da pridobi stvar. V pritožbi izpostavljen večji delež nasprotnih udeleženk ne more imeti take teže, saj je večji le za približno 6%, od deleža predlagatelja. V nadaljevanju pritrjuje tudi drugim zaključkom prvostopenjskega sodišča, ki je ocenjevalo ugotovljene okoliščine, ki naj bi utemeljevale predlagateljev večji interes.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v obsegu, v katerem se izpodbija, v okviru pritožbenih razlogov, ob tem pa opravilo tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju: ZNP).

6. Po določbi drugega odstavka 70. člena SPZ v primeru, če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da stvari na tri dele ni mogoče deliti, podalo za to razloge, ki povsem prepričajo, in jih pritožba neuspešno napada. Trdi namreč le, da iz izvida in mnenja izvedenca A.Š. ne izhaja, da fizična delitev ne bi bila možna, navedel naj bi le, da ne bi bila smotrna, oziroma bi bila mogoča le z večjimi adaptacijskimi deli, česar ni mogoče uvrstiti v pravni standard znatnega zmanjšanja vrednosti iz četrtega odstavka 70. člena SPZ. Ob tem pa pritožba zanemari razloge, ki so utemeljevali sklep o nemožnosti delitve na tri dele, kot npr. oblikovanje razmeroma majhnih prostorov zaradi izdelave pregradnih sten in izdelave vertikalne komunikacije zgoraj, poseg v že tako statično vprašljivo stabilnost obstoječih kamnitih zidov, veliki stroški posegov ob delitvi na tri dele, kar je povzeto tudi v razlogih v prvem odstavku na 6. strani sklepa. Utemeljeno pa pritožba graja materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da kljub soglasju nasprotnih udeleženk ni mogoče ohraniti solastninske skupnosti (navedbe o odstopu pravne teže sicer nimajo glede na določbe SPZ o pridobitvi lastninske oz. solastninske pravice). Res je prvenstveno tudi glede na povzete zakonske določbe treba solastno stvar razdeliti med udeležence, ni pa nobene ovire, da se v konkretnem primeru, ko je predlog za delitev podal predlagatelj, katerega delež je nekoliko manjši od tretjine, delitev ne opravi tako, da le-ta pridobi v naravi tretjino nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki, ki sta tak način delitve tudi predlagali. Na ta način predlagatelj tudi ne bi bil oškodovan. Predlagatelj je namreč predlagal, da se ukine solastninska skupnost in to bi bilo doseženo tudi na ta način, da sam pridobi v naravi del, ki ustreza vrednosti njegovega deleža. Da lahko na eni strani načeloma ostane solastninska skupnost, posebej če je podano soglasje solastnikov, ki bi ostali v taki skupnosti, se je izrekla tudi že sodna praksa, kot opozarja tudi pritožba (odločbe VSL I Cp 4925/2010, I Cp 4602/2008 ...). Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča pa dejstev v tej smeri sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, odgovor na vprašanje ali je mogoča fizična delitev, ali pa le-ta ni mogoča in je zato sodišče pravilno pristopilo k civilni delitvi, ni mogoč. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da v okviru gornjih napotkov ugotovi vsa odločilna dejstva, da bo lahko odgovorilo na vprašanje, ali je mogoča delitev na dva dela, upoštevaje delež predlagatelja na eni ter prve in tretje nasprotne udeleženke na drugi strani, da bo lahko v zadevi pravilno odločilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče do drugih pritožbenih razlogov, ki se tičejo zaključkov o upravičenem interesu na strani predlagatelja, da pridobi stvar v celoti, še ni opredelilo, to vprašanje še ni aktualno.

Datum zadnje spremembe:

07.08.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1024/2003
• VSL sklep II Cp 402/2004
• VSL sklep III Cp 1768/99