<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep CDn 105/2012

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2012:CDN.105.2012
Evidenčna številka:VSK0005058
Datum odločbe:10.04.2012
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:udeleženec postopka - pravni interes - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve

Jedro

Glede na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec postopka tudi druga oseba (poleg ostalih iz 1. do 3. točke te določbe), katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Odločilno torej ne more biti zgolj to, da je nekdo z vlogo prijavil svojo udeležbo, v kateri se sklicuje na prizadetost interesa, temveč mora slednje tudi izkazati. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je v ugovornem postopku najprej pretresalo vprašanje, ali je dr. J.S. izkazal, da utegne biti s spornim vpisom prizadet njegov interes. Le če bi bil odgovor pritrdilen, bi se moralo opredeliti tudi do njegovih navedb, s katerimi je izpodbijal odločitev o vpisu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodniški pomočnik uvodoma navedenega sodišča je s sklepom z dne 1. 12. 2011 pri nepremičnini parc. št. 1673/1 k.o. L. dovolil vpis lastninske pravice na ime predlagatelja J.P., v vrstnem redu predznamovane pravice, z učinkom z dne 18.8.2010, z deležem 1/1 in izbris prejšnje imetnice lastninske pravice J.S., hkrati pa je dovolilo še izbris predznambe, ki je bila z vknjižbo opravičena. S tem je v celoti ugodil predlogu, ki ga je J.P. vložil 2.9.2010.

Zoper sklep je vložil ugovor dr. J.S., zemljiškoknjižna sodnica pa je ugovor zavrgla kot nedovoljen. Ugotovila je, da vlagatelj ugovora ni niti predlagatelj niti oseba, proti kateri se vpis predlaga, da statusa udeleženca ni pridobil zgolj zato, ker mu je bil vročen sklep o vpisu, sicer pa s svojimi navedbami, s katerimi je utemeljeval prijavo udeležbe, ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v postopku.

Dr. J.S. se je zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice pritožil. Navaja, da sklep ni pravilen in zakonit. Opozarja na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1, ki določa, da so udeleženci postopka druge osebe, katerih pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Skladno s prvim odstavkom 159.člena isttega zakona lahko taka oseba tudi vloži pravno sredstvo. Pri tem je odločilno, da mora taka oseba v zemljiškoknjižnem postopku prijaviti udeležbo, sodišče pa ji mora sklep vročiti (2. točka tretjega odstavka 154.člena ZZK-1). Zgolj udeleženec, ki je prijavi svojo udeležbo in mu je bila ta ugodena, posledično pa tudi vročen sklep, zoper ta sklep vloži ugovor. Tako stališče potrjuje tudi praksa (VSL sklep I Cp 2611/2009, VSL sklep I Cp 1781/2009, VSL sklep II Cp 825/2009 in VSL sklep II Cp 1434/2009). Sodišče pritožniku ni zgolj vročilo sklepa, temveč je najprej odločilo o stranski intervencij pritožnika in sicer tako, da je stranski intervenciji ugodilo in posledično vročilo sklep. Če ji ne bi bilo ugodeno, ne bi bil naveden med udeleženci postopka, niti ne bi bilo v obrazložitvi utemeljitve glede tega. V sklepu z dne 1.12.2011 je namreč sodišče v obrazložitvi navedlo, da je dr. J.S. po pooblaščeni odvetniški družbi vložil vlogo, v kateri je prijavil udeležbo v tem zemljiškoknjižnem postopku, da je zemljiškoknjižno sodišče temu predlogu ugodilo in se zato ta sklep vroči tudi pooblaščeni odvetniški družbi. S tem sklepom je torej pritožniku podelilo status udeleženca in je zmotno stališče sodišča, da pritožnik ni uspel izkazati pravnega interesa ter da njegov ugovor ni dovoljen, saj lahko ugovor v postopku vloži le udeleženec. Sklep je v delu, kjer je določeno o udeležbi pritožnika, s tem, ko se nihče od drugih udeležencev zoper njega ni pritožil, torej postal pravnomočen in sodišče je z izpodbijanim sklepom nezakonito poseglo v že pravnomočni del sklepa. Povsem zmotno je tudi stališče, da pritožnik ni izkazal potrebnega pravnega interesa. Pri tem samo navaja, da je med pritožnikom in J.S. v teku postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. P1. Prav tako je veljavna začasna odredba Okrajnega sodišča na Vrhniki, s katero je J.S. prepovedano razpolaganje ravno z nepremičnino, ki je predmet konkretnega zemljiškoknjižnega postopka. Popolnoma zgrešeno je tudi stališče sodišča, da pravni interes ni izkazan z navedbo, da je predlagateljici prepovedano razpolaganje z nepremičnino, ker je bila ta začasna odredba izdana po začetku konkretnega zemljiškoknjižnega postopka ter da nanj nima vpliva. Začasna odredba učinkuje na vse zemljiškoknjižne postopke, ne glede na to, kdaj so bili pričeti. Ravno to je namen začasne odredbe. Več kot očitno je interes pritožnika prizadet, saj se mu njegov pravni položaj z vknjižbo lastninske pravice na J.P. nedvomno poslabša. Opozarja še, da sklepa sodišča ne vsebujeta niti enega stavka o njegovih navedbah v postopku, zaradi česar se sklepov ne more preizkusiti. Zato meni, da bi bilo potrebno ugovoru ugoditi in predlagano vknjižbo zavrniti oz. podrejeno, odločbo v celoti razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik pravilno navaja, da je glede na določbo 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 udeleženec postopka tudi druga oseba (poleg ostalih iz 1. do 3. točke te določbe), katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. Odločilno torej ne more biti zgolj to, da je nekdo z vlogo prijavil svojo udeležbo, v kateri se sklicuje na prizadetost interesa, temveč mora slednje tudi izkazati. Temu glede na vsebino pritožbe nenazadnje pritrjuje tudi pritožnik. Ta zahteva torej velja tudi zanj. Le v tem primeru bi si zagotovil, da vsebinsko izpodbija sklep o vpisu, kar je nedvomno cilj udeležbe v postopku. Zgrešeno pa je njegovo razlogovanje, da je o udeležbi že pravnomočno odločeno. Pravnomočen postane le izrek odločbe, iz izreka sklepa sodniškega pomočnika pa ne izhaja, da bi poleg v prvem odstavku povzete odločitve odločil tudi o prijavi udeležbe. Zato so neutemeljeni očitki, da je sodišče poseglo v pravnomočno odločitev o udeležbi. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je v ugovornem postopku najprej pretresalo vprašanje, ali je dr. J.S. izkazal, da utegne biti s spornim vpisom prizadet njegov interes. Le če bi bil odgovor pritrdilen, bi se moralo opredeliti tudi do njegovih navedb, s katerimi je izpodbijal odločitev o vpisu lastninske pravice na ime predlagatelja J.P. v vrstnem redu predznamovane pravice.

Glede na zaključek izpodbijanega sklepa, da s svojimi navedbami pritožnik prizadetosti pravnega interesa ni izkazal, pa to ni bilo potrebno. Pritožbeno sodišče pa se v celoti strinja tudi z utemeljitvijo tega zaključka. Pravilno je bilo pojasnjeno, da sami dejstvi, da je bil pritožnik včasih lastnik te nepremičnine in da je s pogodbo prenesel lastninsko pravico na J.S., nista relevantni. Prav tako se pritožbeno sodišče strinja z odgovorom, da prijave udeležbe ne utemeljuje niti začasna odredba, izdana po začetku tega zemljiškoknjižnega postopka v pravdi, ki teče med pritožnikom in J.S. in ki slednji prepoveduje razpolaganje z uvodoma navedeno nepremičnino. Zmotno je pritožbeno stališče, da začasna odredba učinkuje na vse zemljiškoknjižne postopke, ne glede na to, kdaj so bili začeti. Začasna odredba ima z zemljiškoknjižnega vidika lahko učinke z zemljiškoknjižno zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na njeni podlagi, vpliva pa na dovolitev vpisov, ki bi začeli učinkovati kasneje kot ta zaznamba (glej 99. člen ZZK-1), nikakor pa ne na tiste, ki učinkujejo prej, kakršen konkretni sporni vpis o vknjižbi. Podatki zemljiške knjige potrjujejo navedbe dr. J.S. med postopkom na prvi stopnji, da je predlog za zaznambo na podlagi sklepa o začasni odredbi, izdani zoper J.S., vložen pod Dn. št. 1 in sicer dne 26. 8. 2011, kar pa je nedvomno po tem, ko je bil vložen predlog v zdaj obravnavani zadevi, ki sicer učinkuje v vrstnem redu predznamovane pravice z 18. 8. 2010 (plombe celo izkazujejo, da je časovno med njima vloženih še več predlogov, o katerih glede na zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda odločanja o vpisih iz 122. člena ZZK-1tudi še ni odločeno). Začasna odredba in predlog pod Dn. št. 1 zato pritožniku pri prizadevanjih za uspeh v postopku ni v pomoč.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).


Zveza:

ZZK-1 člen 99, 122, 132, 132/1, 132/1-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1NTY4