VSM sklep I Ip 225/2012

Jedro

V drugem odstavku 53. člena ZIZ zakon predpisuje dokazno pravilo, da mora dolžnik v primeru, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank novo kvaliteto, zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala (zaradi izpolnitve novacije, pobota, odpusta, ipd.). Taki dokazi so glede na zakonsko dikcijo „in predložiti dokaze“, v primeru uveljavljanja opozicijskega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, listine. Iz navedene zakonske dikcije je namreč zaključiti, da je zakonodajalec druga dokazna sredstva že v naprej ocenil kot neprimerna za dokazovanje trditev o prenehanju terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika in mu naložilo, da upniku v roku 8 dni povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 448,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti temu sklepu vlaga dolžnik pravočasno pritožbo. Enako kot v ugovoru trdi, da je upniku denar vrnil, in sicer na roke. Z upnikom sta bila prijatelja in sta si medsebojno zaupala tako, da točnega datuma vrnitve denarnega zneska dolžnik ne ve, zagotovo pa je bilo to ob vrnitvi notarskega zapisa SV 699/2010 s strani upnika dolžniku, katerega dolžnik poseduje. Meni, da bi sodišče glede na predlagan dokaz – zaslišanje strank, moralo opraviti narok za obravnavo ugovora, kjer bi se lahko z zaslišanjem strank nedvoumno ugotovilo, da je zatrjevanje dolžnika resnično. Tudi upnik ni predlagal drugih dokazil v odgovoru na ugovor kot zaslišanje strank in vpogled listin v spisu. Dolžnik v podkrepitev svojih navedb pritožbi prilaga prepis originala listine odpravka SV 699/2010, sestavljenega za potrebe upnika. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo povzema navedbe iz odgovora na ugovor. Ponovno trdi, da mu dolžnik zneska, ki ga izterjuje ni plačal ter da je s predložitvijo notarskega zapisa k pritožbi dolžnik prekludiran.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, ki je po 2. točki drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršilni naslov. Sodišče je predlogu upnika s sklepom o izvršbi z dne 14. 9. 2011 ugodilo (prvi odstavek 17. člena ZIZ in 20.a člen ZIZ).

6. Sklep o izvršbi, s katerim je ugodeno predlogu za izvršbo, na podlagi izvršilnega naslova, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in predložiti tudi dokaze, s katerimi takšna dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

7. Pritožbeno sodišče po opravi pritožbenega preizkusa v okviru pritožbenih razlogov in v obsegu razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), ugotavlja, da je dolžnik zatrjeval ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, prenehanje terjatve zaradi plačila. V dokaz tem navedbam je navajal, da mu je upnik vrnil svoj izvod oziroma odpravek notarskega zapisa.

8. V zgoraj citiranem določilu (drugi odstavek 53. člena ZIZ) zakon predpisuje dokazno pravilo, da mora dolžnik v primeru, ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank novo kvaliteto, zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala (zaradi izpolnitve novacije, pobota, odpusta, ipd.). Taki dokazi so glede na zakonsko dikcijo „in predložiti dokaze“, v primeru uveljavljanja opozicijskega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, listine. Iz navedene zakonske dikcije je namreč zaključiti, da je zakonodajalec druga dokazna sredstva že v naprej ocenil kot neprimerna za dokazovanje trditev o prenehanju terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.

9. Dolžnik k ugovoru listine, na katero se je skliceval v ugovoru, v katerem uveljavlja opozicijski ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila, ni priložil, prav tako ni navedel, da je ni mogel priložiti iz razlogov navedenih v tretjem odstavku 226., 227. in 228. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker zatrjevanega dejstva prenehanja terjatve zaradi plačila ni podkrepil s predložitvijo dokaza, na katerega se je skliceval in za katerega ni navedel, da ga ne more predložiti, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno ocenilo kot neobrazložen in ga štelo za neutemeljenega.

10. V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sme pritožnik v pritožbi predlagati nove dokaze le, če izkaže, da brez svoje krivde tega ni mogel storiti že v ugovoru. Dolžnik v pritožbi ni niti navajal, še manj izkazal, da k pritožbi priloženega izvoda notarskega zapisa, na katerega se je skliceval v ugovoru in z njim dokazoval zatrjevano dejstvo prenehanja terjatve, ni mogel priložiti že k ugovoru. V pritožbi predložen dokaz je kot pritožbena novota nedopusten in neupošteven.

11. Dolžnik je v ugovoru res predlagal, da se upnika pozove k predložitvi izvirnika notarskega zapisa, za katerega je trdil, da ga upnik nima. Prvostopenjsko sodišče temu utemeljeno ni sledilo. Bistveno za izvršilni postopek je namreč, da je upnikov položaj ponderiran z izvršilnim naslovom, zato je na dolžniku breme, da trditve, na katere opira opozicijske razloge, dokaže z najvišjim standardom dokazanosti, to je z gotovostjo. Dokazno breme tako ni na upniku, temveč dolžniku.

12. V konkretnem postopku je dolžnik zatrjeval prenehanje terjatve zaradi plačila in se pri tem skliceval na s strani upnika izročen vrnjen izvod notarskega zapisa. Tak materialni dokaz je mogoče predložiti, zato je personalni dokaz, ki ga je predlagal dolžnik – zaslišanje strank, prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo z utemeljitvijo, da pomanjkljivosti – nepredložitve materialnega dokaza dolžnik ne more sanirati s tem predlogom. Prvostopenjsko sodišče je ugovor v tem delu pravilno štelo za neutemeljenega.

13. Ob tem, ko dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih konkretnih okoliščin vrnitve denarja (čas, kraj, ipd.), upnik pa je v ugovoru na odgovor do dejstvo decidirano zanikal, se oprava naroka za izvedbo tega dokaza pokaže tudi kot nesmotrna. Neutemeljeno glede na to pritožba očita bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

14. Pritožbeno sodišče še obrazlaga, da zakon za obravnavo ugovora ne predpisuje obvezne oprave naroka, temveč le, ko je to smotrno (prvi odstavek 29.a člena ZIZ). Odločilno v predmetni zadevi je, da dolžnik glede na zakonsko zahtevo za svojo trditev prenehanja terjatve zaradi plačila ni predložil dokaza, na katerem je utemeljeval trditve o plačilu. Odsotnosti slednjega ne more nadomestiti s predlogom za zaslišanje strank, ne da bi ob tem utemeljil, zakaj dokaza, na katerega se sklicuje v ugovoru, ne more predložiti.

15. Prvostopenjska odločitev o zavrnitvi ugovora se tudi po presoji pritožbenih navedb pokaže kot pravilna in zakonita. V posledici neuspešnega ugovora je sodišče pravilno dolžniku naložilo, da upniku povrne stroške ugovornega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

16. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika temelji na prvem odstavki 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ, za upnika pa na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Odločitev o stroški dolžnika je posledica njegovega neuspeha s pritožbo, medtem ko upnikov odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotreben, posledično tudi stroške zanj. Upnik v odgovoru na pritožbo ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor, zato z njimi k pritožbeni presoji ni pripomogel.

Datum zadnje spremembe:

13.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep II Ip 376/2019
• VSL Sklep I Ip 265/2020
• VSRS Sklep III Ips 51/2019