VSM sklep I Cp 249/2012

Jedro

Člen 70. SPZ določa fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, v klasičnem smislu pomeni to sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Takšna delitev v principu zagotavlja enakost solastnikov pri delitvi solastne stvari v vrednostnem oziru enako kot če bi prišlo do fizične delitve. Vendar pa je iz določb člena 70 SPZ mogoče razbrati tudi namen, da pa se po drugi strani ob obstoju upravičenega interesa zagotovi posameznemu solastniku možnost, da pridobi solastno stvar sam v naravi, druge solastnike pa izplača v denarju, v skladu s prodajno ceno, ki jo določi sodišče. V tej smeri zakon upošteva sebno afiniteto solastnikov do prav konkretne stvari, predmeta delitve, ne zgolj ob upoštevanju vrednostno izenačenega denarnega izplačila. Peti odstavek člena 70 SPZ tako dopušča, da sodišče odloči, da se posameznega solastnika izplača v denarju v kritje njegovega solastninskega deleža namesto prodaje solastne stvari. Iz drugega odstavka člena 70 je mogoče razbrati, da se ta možnost veže na obstoj upravičenega interesa posameznega solastnika, da obdrži v naravi stvar oziroma del stvari. Tako pa zakon torej predvideva izplačilo solastninskega deleža posameznega solastnika kot enakovredno možnost prodaji solastne stvari (v obeh primerih gre za pridobitev izplačila denarne protivrednosti solastnega deleža posameznega solastnika). Posamezni solastnik, ki naj bi prejel odmero na takšen način, torej v obliki izplačila, ki bi ga izvršil drugi solastnik, ki bi stvar prejel v naravi, se lahko v bistvu temu protivi le, v kolikor sam želi pridobiti stvar v naravi, sicer pa je mogoče sklepati iz navedenih določb SPZ, da se njegovo upiranje lahko nanaša kvečjemu le na določeno višino denarnega izplačila.

Varstvo položaja solastnika ne more iti tako daleč, da bi mogel vztrajati kvečjemu na klasični civilni delitvi s prodajo solastne nepremičnine. Izplačilo solastninskega deleža s strani drugega solastnika je v smislu petega odstavka člena 70 SPZ enakovredni način delitve kot vsi ostali.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa ugotovilo, da so stranke postopka solastniki nepremičnine parc. št. ...k.o.... in to predlagatelj E.Š. do ¼, predlagatelji M.D., B.V., M.V. do 1/12, predlagatelji E.F. in A.F. vsak do 1/8 ter Š.V. do 3/16, nasprotnik pa je solastnik navedene nepremičnine – predmetu delitve do 1/16. Odločilo je nadalje da predlagatelji v naravi prevzamejo solastninski delež nasprotnega udeleženca in to predlagatelj E.Š. 24/1440, predlagatelji M.D., B.V. in M.V. vsak do 8/1440, predlagatelja E.F. in A.F. vsak do 12/1440 in predlagateljica Š.V. do 18/1440 in se jim tako povečajo njihovi že obstoječi solastninski deleži. Na račun prevzetega solastnega deleža nasprotnega udeleženca pa so temu dolžni izplačati v izreku sklepa za posameznega predlagatelja določno naveden denarni znesek, skratka da nasprotni udeleženec tako pridobi denarno protivrednost obstoječega solastninskega deleža do 1/16 v solastni nepremičnini. V izreku sklepa je še določilo rok enega meseca od pravnomočnosti sklepa kot rok plačila denarnega zneska nasprotnemu udeležencu, po poteku tega roka začetek teka zamudnih obresti po katerih se v kraju, kjer leži solastna nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, in da ima nasprotni udeleženec do popolnega poplačila njegovega deleža na svojem solastnem deležu zakonito zastavno pravico, ki se tudi vknjiži v zemljiški knjigi. Skupne stroške postopka je odmerilo na 1.061,40 EUR in nasprotnemu udeležencu naložilo povračilo teh v znesku 66,34 EUR. Sicer vsaka stranka postopka nosi svoje stroške. Ugotovilo je kot to izhaja iz obrazložitve sklepa, da fizična delitev solastne nepremičnine ni možna in zato svojo odločitev oprlo na peti odstavek člena 70 Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki tak način delitve predvideva namesto sodne prodaje nepremičnine v delitvenem postopku. Zato ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca, da se nepremičnina proda na javni dražbi in izkupiček razdeli med solastnike (klasična civilna delitev), prav tako tudi ni sledilo navedbam nasprotnega udeleženca, da bi bila enakost vseh solastnikov v postopku delitve zagotovljena le z izvedbo sodne prodaje, za katero je nasprotni udeleženec predvideval, da bi bila na njej dosežena višja prodajna cena nepremičnine kot jo je določila v zadevi pritegnjena izvedenka cenilka. Sodna cenilka je vrednost nepremičnine predmeta delitve ocenila na 55.300,00 EUR, zato glede na obstoječi delež nasprotnega udeleženca po oceni prve stopnje temu pripade skupno 3.456,00 EUR.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo napadenega sklepa na pritožbeni stopnji v smeri odrejene prodaje nepremičnine, podrejeno pa razveljavitev sklepa z ponovnim odločanjem pred sodiščem prve stopnje. Pritožnik ne sprejema odločitve sodišča prve stopnje o denarnem izplačilu vrednosti njegovega solastninskega deleža, ob ponovnem zatrjevanju, da bi enakovreden položaj vseh solastnikov bil zagotovljen le v primeru sodne prodaje nepremičnine, kjer bi bilo mogoče doseči višjo prodajno ceno kot jo je v danem primeru ocenila izvedenka – cenilka. Peti odstavek 70. člena SPZ po mnenju nasprotnega udeleženca ne dopušča izločitve zgolj enega solastnika, tako da bi ostalim ostala solastnina. Zagotavljati je treba enakovredni položaj vseh solastnikov, zato naj se nepremičnina razdeli pravično. Za sklepanje sodišča prve stopnje, da nepremičnine tudi na dražbi ne bi bilo mogoče prodati ugodneje, ni nobene podlage, prav tako ne za predvidevanje možnosti prodaje nepremičnine po polovični ceni. Nobeden od predlagateljev tudi ni pokazal resnega namena, da nepremičnino prevzame v naravi, namen predlagateljev je bil le, da nasprotnega udeleženca izločijo kot solastnika. Predlagatelji bodo tako v nadaljevanju lahko nepremičnino ugodbno prodali, v čemer nasprotni udeleženec ne bo več udeležen. Nasprotni udeleženec tudi nikoli ostalih solastnikov ni oviral pri gospodarjenju s solastno nepremičnino.

3. V vloženem pritožbenem odgovoru predlagatelji oporekajo pritožbenim navedbam in se zavzemajo za zavrnitev pritožbe na pritožbeni stopnji kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Ocenilo je, da je glede na dovolj ugotovljeno dejansko stanje v tem razmerju sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo materialno pravo pravilno uporabilo, ne da bi zašlo v uradno upoštevne procesne kršitve. Sicer pa je tudi napadeni sklep izčrpno in vsestransko obrazložilo, tako da pritožbeno sodišče najprej povzema razloge prvostopenjskega sklepa in se sklicuje nanje, samo pa še dodaja:

6. Člen 70. SPZ kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje določa sicer fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, v klasičnem smislu pomeni to sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Takšna delitev v principu zagotavlja enakost solastnikov pri delitvi solastne stvari v vrednostnem oziru enako kot če bi prišlo do fizične delitve. Vendar pa je iz določb člena 70 SPZ mogoče razbrati tudi namen, da pa se po drugi strani ob obstoju upravičenega interesa zagotovi posameznemu solastniku možnost, da pridobi solastno stvar sam v naravi, druge solastnike pa izplača v denarju, v skladu s prodajno ceno, ki jo določi sodišče. V tej smeri zakon upošteva sebno afiniteto solastnikov do prav konkretne stvari, predmeta delitve, ne zgolj ob upoštevanju vrednostno izenačenega denarnega izplačila. Peti odstavek člena 70 SPZ tako dopušča, da sodišče odloči, da se posameznega solastnika izplača v denarju v kritje njegovega solastninskega deleža namesto prodaje solastne stvari. Iz drugega odstavka člena 70 je mogoče razbrati, da se ta možnost veže na obstoj upravičenega interesa posameznega solastnika, da obdrži v naravi stvar oziroma del stvari. Tako pa zakon torej predvideva izplačilo solastninskega deleža posameznega solastnika kot enakovredno možnost prodaji solastne stvari (v obeh primerih gre za pridobitev izplačila denarne protivrednosti solastnega deleža posameznega solastnika). Posamezni solastnik, ki naj bi prejel odmero na takšen način, torej v obliki izplačila, ki bi ga izvršil drugi solastnik, ki bi stvar prejel v naravi, se lahko v bistvu temu protivi le, v kolikor sam želi pridobiti stvar v naravi, sicer pa je mogoče sklepati iz navedenih določb SPZ, da se njegovo upiranje lahko nanaša kvečjemu le na določeno višino denarnega izplačila.

7. V danem primeru tako ni mogoče prezreti, da nasprotni udeleženec očitno na pridobitvi solastne stvari v naravi ni zainteresiran, pri čemer tudi ni sporno, da fizična delitev te v danem primeru ni možna. V vsakem primeru bi tedaj prišlo kvečjemu do izplačila vrednosti njegovega solastninskega deleža. Po mnenju pritožbenega sodišča pa varstvo položaja nasprotnega udeleženca kot solastnika ne more iti tako daleč, da bi mogel vztrajati kvečjemu na klasični civilni delitvi s prodajo solastne nepremičnine. Izplačilo solastninskega deleža s strani drugega solastnika, v kolikor to opcijo izbere sodišče, je v smislu petega odstavka člena 70 SPZ enakovredni način delitve kot vsi ostali.

8. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno izbralo opcijo izplačila nasprotnega udeleženca v sorazmerju z vrednostjo njegovega solastninskega deleža, pri čemer je tudi pravilno imelo v vidu velikost njegovega solastninskega deleža in dejstvo, da tudi sam enako kot ostali solastniki do sedaj solastne nepremičnine ni uporabljal oziroma imel v posesti. V kolikor predlagatelji izražajo namen, da pa še naprej delujejo kot skupnost solastnikov, to po mnenju pritožbenega sodišča ne more biti ovira za način delitve kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje. V kolikor ni nasprotujočih interesov, lahko takšna skupnost deluje, in ne more biti obligatorno, da bi se solastnina v postopku delitve morala v celoti razdeliti, četudi med solastniki le v enem delu te za to ni volje.

9. Pritožba s svojimi izvajanji (v katerih sicer izpodbijane odločitve z vidika višine določenega denarnega izplačila ne graja) na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva. Ko pritožnik zatrjuje, da je bil namen predlagateljev, da ga izločijo kot solastnika, to nima neke teže glede na vse že navedeno. Bistveno je, da v postopku delitve dobi ustrezno pravno varstvo v smeri zagotovitve enakovrednosti solastnikov in njihovega položaja kot tudi predvsem zagotovitve, da prejme vrednostno toliko kot mu na račun solastninskega deleža pripada to pa je v danem primeru zagotovljeno z določenim denarnim izplačilom. To opcijo delitve predvideva kot rečeno peti odstavek člena 70 SPZ in jo določi sodišče, zato nasprotni udeleženec s svojim vztrajanjem o potrebni prodaji nepremičnine na javni dražbi kot pravem načinu delitve ne more biti uspešen. Tega stališča ne more utemeljevati zgolj hipotetično predvidevanje, da bi bila na dražbi dosežena višja prodajna cena, saj je izid dražbe vedno negotov, tako v pozitivni kot negativni smeri. Nasprotni udeleženec je tudi imel možnost podati pripombe na opravljeno cenitev v teku postopka in zahtevati ustrezno dopolnitev izvedenskega mnenja ob upoštevanju s strani nasprotnega udeleženca poudarjenih posebnih okoliščin, ki bi lahko vplivale na dvig prodajne cene, določene v dražbenih pogojih. V nasprotju s pritožbenimi trditvami pa je treba ugotoviti, da so predlagatelji ves čas postopka predlagali, da obdržijo v naravi solastno stvar, kot tudi izkazovali interes za to, kar je imelo v vidu tudi sodišče prve stopnje.

10. Pritožbi torej ni mogoče priznati uspeha. Pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 353 ZPP v povezavi s členom 37 ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s členom 35 ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če za posamezne postopke zakon ne določa drugače.

Datum zadnje spremembe:

13.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1024/2003
• VSL sklep II Cp 402/2004
• VSL sklep III Cp 1768/99