VSL sklep II Ip 474/2012

Jedro

Pridobitev zastavne (ločitvene) pravice v izvršilnem postopku je odvisna od tega, ali so bila v izvršilnem postopku opravljena tista izvršilna dejanja, za katere zakon določa, da imajo učinek zastavne (ločitvene) pravice.

Z vročitvijo sklepa organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun, nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če tega ni, zastavna pravica (ločitvena pravica) ne nastane.

Pravilo, določeno v 1. točki 216. člena ZFPPIPP, je treba uporabiti tako, da izvršilno sodišče utesni izvršbo v skladu s pogoji prisilne poravnave samo, če v izvršilnem postopku do začetka postopka prisilne poravnave upnik še ni pridobil ločitvene pravice. V tem primeru se izvršba ne utesni in to ne glede na to, kdaj pred začetkom postopka prisilne poravnave je upnik v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik krije sam stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekinjen izvršilni postopek nadaljuje in se opravi izvršba za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa naloži plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov s pripadki. V pritožbi navaja, da je upnik v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom prijavil ločitveno in izločitveno pravico, ki pa sta bili obe prerekani. Poleg tega je upnik prijavil tudi denarno terjatev do dolžnika in sicer kot navadno terjatev. Slednja je bila kot taka priznana. Upnik zoper sklep o preizkusu terjatev z dne 24. 5. 2011 ni vložil ugovora. Iz predmetnega sklepa in iz seznama preizkušanih terjatev izhaja, da je upnikova terjatev navedena pod zaporedno številko 33, in sicer kot navadna terjatev, medtem ko sta ločitveni in izločitveni pravici ostali prerekani. Ločitvena pravica je bila prerekana zato, ker vpis zaznambe v zemljiško knjigo še ni bil pravnomočen. Upnikova terjatev je torej takšna, da potrjena prisilna poravnava učinkuje nanjo (četrti odstavek 212. člena ZFPPIPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ima upnikova terjatev status po 1. točki prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP. Prisilna poravnava nad dolžnikom je bila potrjena s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 5. 7. 2011, medtem ko je sklep o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe zastavne pravice v zemljiško knjigo postal pravnomočen šele 31. 8. 2011. Upnikova ločitvena pravica je bila v postopku prisilne poravnave prerekana in torej ni bila pravnomočno vpisana v zemljiško knjigo pri nepremičnini parc. št. X, k.o. Y, vse do konca postopka prisilne poravnave.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je pazilo po uradni dolžnosti, skladno s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dopustilo izvršbo z izvršilnimi sredstvi izvršbe na sredstva pri organizaciji za plačilni promet (OPP) in izvršbe na nepremičnine, in sicer na več nepremičnin iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani, Okrajnega sodišča v Novem mestu in Okrajnega sodišča v Krškem. Nadalje iz vročilnic, ki so pripete k izpodbijanemu sklepu, izhaja, da je bil sklep o izvršbi vsem trem okrajnim sodiščem in obema organizacijama za plačilni promet (N. in V.) vročen 22. 12. 2010. Iz tega je zaključilo, da je upnik v tem postopku pridobil ločitveno pravico z dnem 22. 12. 2010. Zato je nadaljevalo izvršilni postopek v celoti, in sicer za celotno terjatev po izvršilnem naslovu, ker je ugotovilo, da je upnik v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico pred začetkom postopka prisilne poravnave, to je dne 22. 12. 2010 (postopek prisilne poravnave se je začel 6. 1. 2011). Odločitev je sprejelo na podlagi 2. točke 216. člena in 1. točke prvega odstavka 213. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

7. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da dolžnik v pritožbi v ničemer ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik v tem izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico oziroma zastavno pravico, ki ima po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP naravo ločitvene pravice. Navaja le, da mu je bila slednja v postopku prisilne poravnave ugovarjana.

8. Upnik pridobi ločitveno pravico v izvršilnem postopku za izterjavo denarne terjatve z naslednjimi izvršilnimi dejanji: pri izvršbi na nepremičnino z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi (prvi odstavek 160. člena ZIZ), ker s to zaznambo upnik pridobi poplačilno pravico (drugi odstavek 170. člena ZIZ), ki je po svojih učinkih enaka zastavni pravici; pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika pa z rubežem le-te, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ), ker s tem pridobi zastavno pravico na dolžnikovi terjatvi (tretji odstavek 107. člena ZIZ). Pri izvršbi na sredstva pri OPP je treba upoštevati še, da zastavna pravica (ločitvena pravica) lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice. Denarno dobroimetje (pozitivno stanje) na dolžnikovem denarnem računu je denarna terjatev do banke. Z vročitvijo sklepa organizaciji za plačilni promet, ki vodi dolžnikov račun, nastane zastavna pravica samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če tega ni, zastavna pravica (ločitvena pravica) ne nastane.

9. Dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih okoliščin v zvezi z dobroimetjem dolžnika na računih pri organizacijah za plačilni promet v času začetka postopka prisilne poravnave. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sklenilo, da pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni izkazan. Enako velja glede okoliščin, ki se nanašajo na pridobitev zastavne (ločitvene) pravice z vročitvijo sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo (datum vročitve sklepa o izvršbi zemljiški knjigi oziroma vpis začetka zemljiškoknjižnega postopka za vpis zaznambe izvršbe in hipoteke).

10. Pridobitev zastavne (ločitvene) pravice v izvršilnem postopku je torej odvisna od tega, ali so bila v izvršilnem postopku opravljena tista izvršilna dejanja, za katere zakon določa, da imajo učinek zastavne (ločitvene) pravice – razlogi so navedeni v 8. točki obrazložitve. Na drugi strani pa je namen ugotovitve terjatve oziroma ločitvene pravice v postopku prisilne poravnave v tem, da se ugotovi obstoj in obseg glasovalne pravice upnika v postopku prisilne poravnave (drugi in tretji odstavek 200. člena ZFPPIPP). S stališča tega izvršilnega postopka je torej povsem irelevantno, ali se je upnik postopka prisilne poravnave udeležil ali ne, in če se ga je, ali je bila njegova terjatev oziroma ločitvena pravica ugovarjana – razen v primeru obstoja razloga po drugem odstavku 212. člena ZFPPIPP (konverzija terjatve v lastniški delež), kar pa ni primer v tem postopku. Po določbi prvega odstavka 211. člena ZFPPIPP se šteje v postopku prisilne poravnave za ugotovljeno le navadno terjatev, ne pa tudi zavarovana terjatev (argumentum a contrario).

11. Sodišče prve stopnje je tako ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju (ki ga dolžnik izpodbija le pavšalno z navedbo pritožbenega razloga) nadalje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZFPPIPP je zavarovana terjatev tista terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico (tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP). Terjatev, ki jo upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje, ima iz razlogov, navedenih zgoraj, naravo zavarovane terjatve, na katero niti začetek postopka prisilne poravnave (1. odstavek 160. člena ZFPPIPP) niti potrjena prisilna poravnava (1. točka prvega odstavka 213. člena ZIZ) ne učinkujeta. Zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo 2. točko 216. člena ZFPPIPP, ki določa, da v takih primerih izvršilno sodišče po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom.

12. Dolžnikove pritožbene navedbe, da je upnik v postopku prisilne poravnave priglasil terjatev kot navadno in ne kot zavarovano, niso logične, saj hkrati sam navaja, da je priglasil ločitveno pravico (glej razloge v 11. točki obrazložitve), ki pa mu je bila ugovarjana. Nadalje tudi ni utemeljena pritožba v delu, v katerim dolžnik navaja, da je bilo o zaznambi izvršbe na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Novem mestu – o ostalih zemljiškoknjižnih postopkih pritožba nima navedb, šele po končanem postopku prisilne poravnave. Po določbi 5. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 namreč zaznamba izvršbe in vpis hipoteke po uradni dolžnosti učinkujeta od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis in ne šele od odločitve o zaznambi. Dolžniku je bilo to v zemljiškoknjižnem postopku že pojasnjeno (VSL sklep I Cp 946/2011 z dne 31. 8. 2011 na red. št. 25).

13. Pritožbeno sodišče v tej zadevi dodatno opozarja, da je upnik pridobil ločitvene pravice v roku dveh mesecev od uvedbe postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Zato se v tem postopku zastavlja vprašanje uporabe 1. točke 216. člena ZFPPIPP, ki določa, da izvršilno sodišče postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena zakona, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, in sicer če je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in je bila v tem postopku ločitvena pravica pridobljena v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, nadaljuje tako, da izvršilno sodišče v tem postopku izvršbo utesni in opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določeni v potrjeni prisilni poravnavi. Predmetna določba je namreč v nasprotju z novelirano določbo prvega odstavka 213. člena (1. točka; prehodna določba drugega odstavka 88. člena ZFPPIPP-C). Slednja namreč določa, da postopek prisilne poravnave na zavarovane terjatve nima učinka. Ob takšnem nasprotju je potrebno uporabiti razlago po namenu (ratio legis). Z uporabo navedenega razlogovalnega pravila je treba uporabiti pravilo, določeno v 1. točki 216. člena ZFPPIPP tako, da izvršilno sodišče po 1. točki 216. člena ZFPPIPP utesni izvršbo v skladu s pogoji prisilne poravnave samo, če v izvršilnem sodišču do začetka postopka prisilne poravnave upnik še ni pridobil ločitvene pravice. V tem primeru se izvršba ne utesni in to ne glede na to, kdaj pred začetkom postopka prisilne poravnave je upnik v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico. Niti začetek postopka prisilne poravnave niti pravnomočno potrjena prisilna poravnava ne vplivata na nobeno ločitveno pravico oziroma dosledneje na nobeno zavarovano terjatev (1).

14. Pritožbeni razlogi in razlogi, na katere je pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti, niso podani, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ in 154. členu ZPP.

-----------------------------------------------------------

(1) Nina Plavšak, Podjetje in delo – 2010, št. 7, stran 1231, GV Založba, d.o.o..

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 5/2010
• VSL Sklep III Ip 2905/2017
• VSL Sklep II Ip 2600/2017