VSL sodba I Cpg 124/2012

Jedro

Sporno med pravdnima strankama je bilo pravno vprašanje, ali je tožena stranka v stečaju dolžna tožeči stranki plačati zapadle zavarovalne premije po pravilih o plačilu stroškov postopka, ker terjatev plačila zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, za katero z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2. zakona ali pa bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku prijaviti terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih terjatev in da torej za njih veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

Sodišče prve stopnje je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno zmotno zaključilo, da Pogodba o zavarovanju terjatev ni vzajemno dvostranska neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve, tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je :

1. tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati:

- 8.079,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2009 do plačila,

- 4.594,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2009 do plačila,

- 8.865,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.10.2009 do plačila,

- 1.673,812 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.11.2009 do plačila in

- 11.962,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2010 do plačila,

v roku 15 dni.

2. tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 819,84 EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do plačila.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Pg 179/2011 z dne 8.11.2011 razsodilo, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 1.791,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku 15-dnevnega roka do plačila.

2. Zoper sodbo je iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka in predlagala, da drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi in odloči, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov pritožbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo o zavarovanju domačih in izvoznih terjatev (A1, v nadaljevanju Pogodba), ki je veljala v času od 1.1.2005 do 31.10.2009. Zahtevek tožeče stranke za plačilo zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz obveznosti tožene stranke, ki jih je prevzela v času veljavnosti Pogodbe. Po 31.10.2009 tožena stranka ni imela več zavarovanih terjatev in tudi na dan začetka stečajnega postopka več ne.

6. Sporno med pravdnima strankama je bilo pravno vprašanje, ali je tožena stranka v stečaju dolžna tožeči stranki plačati zapadle zavarovalne premije po pravilih o plačilu stroškov postopka, ker terjatev plačila zapadlih zavarovalnih premij izhaja iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, za katero z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo pravne posledice iz pododdelka 5.3.2. zakona (1. odstavek 265. člena ZFPPIPP) ali pa bi morala tožeča stranka v stečajnem postopku prijaviti terjatev iz naslova zapadlih in neplačanih terjatev in da torej za njih veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

7. Pojem vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe se v skladu z drugim odstavkom 24. člena ZFPPIPP uporablja za položaj, ki nastane pri dvostranski pogodbi, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.

8. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da Pogodba, ki je veljala v času od 1.1.2005 do 31.10.2009, torej pred začetkom stečajnega postopka (stečajni postopek je bil začet 16.12.2010), iz tega razloga ne more biti vzajemno dvostransko neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Stališče sodišča prve stopnje, da je vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba v smislu določbe iz 24. člena ZFPPIPP lahko le tista pogodba, ki jo je imel stečajni dolžnik sklenjeno z drugo pogodbeno stranko v času začetka stečajnega postopka, ne izhaja iz določbe omenjenega člena, takšno tolmačenje pa bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča tudi preozko in v nasprotju z namenom predmetne zakonske določbe, kot bo pojasnjeno še podrobneje v nadaljevanju obrazložitve.

9. Kot pravilno opozarja tožeča stranka v pritožbi, dejstvo, da tožena stranka ni plačala zavarovalnih premij in da tožeča stranka na podlagi prevzetega kritja toženi stranki ni plačala zavarovanih vsot za zavarovane terjatve, ki jih ni prejela od svojih dolžnikov, med pravdnima strankama ni bilo sporno, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje v 4. odstavku obrazložitve prvostopne sodbe. Tožeča stranka je v tožbi tudi pojasnila vsebino Pogodbe, ki ji tožena stranka ni nasprotovala. Navedla je, da je podlaga za zavarovalno kritje v sistemu zavarovanja terjatev in v predmetni Pogodbi limit zavarovalnega kritja, ki ga zavarovalnica določi za vsakega kupca, s katerim zavarovanec posluje na odprt račun. Zavarovanec pošlje zavarovalnici podatke o posameznem kupcu, na tej podlagi in na podlagi bonitetnih ocen ter drugih informacij nato zavarovalnica preizkusi kreditno in plačilno sposobnost kupca ter določi limit zavarovalnega kritja, ki je zavarovalna vsota. Po 5. členu Pogodbe je tožena stranka prijavila v zavarovanje fakture, ki jih je izstavila dolžnikom v preteklem mesecu, na podlagi teh prijav pa je tožeča stranka obračunala premijo, skladno s 6. in 7. členom Pogodbe. Zavarovalnica nudi kritje, če nastane eden izmed zavarovalnih primerov: stečaj, prisilna poravnava ali plačilna nesposobnost zavarovalčevega dolžnika. Plačilo ob nastanku zavarovalnega primera pa opravi le, če tudi zavarovalec – tožena stranka ravna po določilih Pogodbe (3. odstavek 6.1 člena), torej če plača tudi obračunane premije.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da obravnavana Pogodba o zavarovanju domačih in izvoznih terjatev (A1), na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevek za plačilo premij, izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zanjo pridejo v poštev tudi posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe iz členov 265-268 ZFPPIPP.

11. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da je odpoved od Pogodbe, ki jo je tožeča stranka podala dne 31.10.2009 povzročila le prenehanje trajnega pogodbenega razmerja s tožečo stranko za naprej. Zato gre pritrditi pravilnemu stališču tožeče stranke v pritožbi, da je imela takšna odpoved trajnega pogodbenega razmerja učinek za naprej (ex nunc), ne pa tudi za nazaj (ex tunc). Posledica odpovedi je, da po izteku odpovednega roka preneha trajno ravnanje in morebitno nadomestilo. Prenehanje pa ne vpliva na druge pravice in obveznosti. Tako lahko s prenehanjem nastane vrnitvena obveznost, ki jo mora dolžnik izpolniti. Prav tako se ne domneva, da so izpolnjene vse obveznosti iz časa, ko je razmerje še trajalo. Kljub prenehanju stranki lahko še naprej uveljavljata medsebojne zahtevke, ki so nastali med trajanjem (1). Na dan začetka stečajnega postopka so torej pravice in obveznosti iz predmetnega pogodbenega razmerja v času od 1.11.2005 (dan začetka veljavnosti pogodbe) do 31.10.2009 (dan odpovedi pogodbenega razmerja s strani tožeče stranke), v katerem so nastale tudi vtoževane terjatve, še obstajale.

12. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno zmotno zaključilo, da Pogodba o zavarovanju terjatev ni vzajemno dvostranska neizpolnjena pogodba v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker sta imeli na dan začetka stečajnega postopka nad toženo stranko iz dvostransko neizpolnjene pogodbe tožeča in tožena stranka medsebojne terjatve, tožeča stranka zaradi začetka stečajnega postopka svojih terjatev za plačilo premij ni bila dolžna prijaviti.

13. Tožena stranka tekom postopka ni zatrjevala, da je po Pogodbi tožeča stranka tista, ki bi morala prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko Pogodbo (1. odstavek 266. člena ZFPPIPP), niti da je rok plačila premij po Pogodbi, ki je bistvena sestavina te Pogodbe, potekel po začetku stečajnega postopka, zaradi česar po določbi 2. odstavka 266. člena ZFPPIPP tožeča stranka ne bi imela več pravice vztrajati pri izpolnitvi obveznosti.

14. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje tožeči stranki, da je tožena stranka z začetkom stečajnega postopka na podlagi 267. člena ZFPPIPP pridobila pravico, da odstopi od izpolnitve predmetne vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, s čimer bi prenehala tako njena obveznost, da plača zavarovalne premije kot tudi obveznost tožeče stranke, da ji nudi zavarovalno kritje glede v zavarovanje prijavljenih izdanih faktur. Posledično v tem primeru tudi ne bi prišla v poštev pravila ZFPPIPP iz drugega odstavka 265. člena ZFPPIPP. Ker pa stečajna upraviteljica tožene stranke te odstopne pravice kljub pozivu tožeče stranke ni izkoristila, je tožena stranka dolžna terjatve, vsebovane v tožbenem zahtevku, plačati po pravilih ZFPPIPP o stroških stečajnega postopka (tretji odstavek 265. člena ZFPPIPP).

15. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku tožeče stranke (5. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške postopka na prvi stopnji, ki jih je slednja priglasila na naroku dne 8.11.2011. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki povrniti strošek sodne takse za tožbo v znesku 795,00 EUR in kilometrino na relaciji Ljubljana – Novo mesto – Ljubljana v znesku (69km x 2 x 0.18) 24,84 EUR, kar skupaj znese 819,84 EUR, v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku 15 – dnevnega roka dalje do plačila.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 163. člena ZPP. Ker tožeča stranka v pritožbi ni opredeljeno navedla stroškov, za katere je zahtevala povračilo, je sodišče druge stopnje njeno zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka zavrnilo.

____________________________

(1) M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), II. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 443.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• Sodba III Ips 55/99
• Sodba III Ips 126/97
• VSL sklep Cst 218/2011