VSL sklep I Cpg 38/2012

Jedro

Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani 1. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za (dodatno) zavarovanje s predhodno odredbo na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Vl 129049/2010 z dne 17. 09. 2010, izdanega na podlagi menice, z vpisom zastavne pravice v korist tožeče stranke (upnika) v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD, pri nematerializiranih vrednostnih papirjih - 131000 delnicah M. z oznako MER (1. točka izreka) in pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 000 k.o. X v lasti tožene stranke – dolžnika (2. točka izreka). Obenem je zavrnilo tudi predlog tožeče stranke, da ji mora tožena stranka povrniti stroške zavarovanja s predhodno odredbo (3. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper 1. točko izreka navedenega sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke že zavarovana na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 204/2011 z dne 07. 10. 2010, in sicer z vpisom zastavne pravice v korist tožeče stranke v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na delnicah, katerih imetnica je tožena stranka, in to v številu in z oznakami, razvidnimi iz navedenega sklepa. Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, pa ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku. Po določilu prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem organu, ki ga vodi pristojni državni organ:

1. zneska denarne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena tega zakona;

- v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, in

- pred potekom roka za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi, ter

2. obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi.

V skladu z 239. členom ZIZ navedeno velja tudi za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. Sodišče druge stopnje zato soglaša z odločitvijo prvostopnega sodišča in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje.

6. Pritožnica navaja, da terjatev tožeče stranke ni navadna terjatev, pač pa zavarovana terjatev, zato zanjo po določilu 1. točke prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne učinkuje. Pritožnica obenem sama navaja, da je terjatev zavarovana z vpisom zastavne pravice pri nematerializiranih vrednostnih papirjih – delnicah z oznakami KRKG, GBKG, SAVA, ZVTG, NLB, NSGDS, KDIR in INDGL in CIMR, katerih imetnica je toženka. Iz navedenega sledi, da je terjatev tožeče stranke zavarovana zgolj v obsegu vrednosti navedenih nematerializiranih vrednostnih papirjev, na katerih je tožnica že pridobila zastavno (ločitveno) pravico na podlagi 163.c člena ZIZ z vpisom sklepa o izvršbi v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD. V tem obsegu potrjena prisilna poravnava na njeno terjatev ne učinkuje. Če zavarovanje ne bo zadostovalo za pokritje celotne terjatve, pa se obravnava tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, kot nezavarovana terjatev (peti odstavek 20. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ni utemeljen tožničin predlog za izdajo predhodne odredbe za dodatno zavarovanje nedenarne terjatve, saj se nanjo raztezajo učinki potrjene prisilne poravnave, ki vplivajo na višino terjatve in njeno zapadlost. Tožeča stranka (razen v delu, v katerem je njena terjatev zavarovana) le-ta ne more uveljavljati izven okvirov, v katerih je terjatev ugotovljena s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo.

7. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožnikove trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cpg 46/2015
• VSL sklep I Ip 72/2015
• VSL Sklep Cst 537/2018