VSL sklep I Cpg 1413/2011

Jedro

Med pridobljene pravice v obravnavanem primeru nedvomno sodi tudi pravica dolžnika do ugovora neobstoja obligacijskega razmerja med strankama brez kasneje z novelo ZIZ-I predvidene sankcije, ki je v možnosti izdaje predhodne odredbe glede na vsebino dolžnikovega ugovora. Vsebina načela zaupanja v pravo, vključenega v ustavno določbo 2. člena, je v pravici vsakogar, zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati svoja ravnanja in pričakovanja. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj je torej bistvo pravne varnosti. Višje sodišče zato meni, da bi uporaba razširjene domneve nevarnosti onemogočenja ali otežitve uveljavitve terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ tudi za ugovore dolžnika, vložene pred uveljavitvijo novele ZIZ-I, pomenila nedopusten poseg v pravni položaj dolžnika pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (upnika) za izdajo predhodne odredbe.

2. Zoper sklep se je pravočasno, iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo predhodne odredbe v celoti ugodi, oziroma podredno da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo določbe 155. člena Ustave RS, ki določa prepoved povratne veljave pravnih aktov.(1) Po mnenju pritožnika spremenjena določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ ni retroaktivna, saj nima učinka za nazaj; ne gre niti za pravo niti za nepravo retroaktivnost. V obrazložitev svojih trditev se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-150/94 z dne 15. 06. 1996, U-I-120/91 z dne 09. 04. 1992 in U-I-123/92 z dne 18. 11. 1993, gradivo Vlade RS z dne 10. 03. 2011 in prehodno določbo 9. člena ZIZ-I, čemur pa višje sodišče kot bo razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve ne sledi.

6. Tožeča stranka je nevarnost onemogočanja ali otežitve uveljavitve svoje denarne terjatve utemeljevala na z novelo ZIZ-I razširjeni domnevi te nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Ta novela je začela veljati 16. 04. 2011 (Ur. l. RS, št. 26/2011). Med strankama ni spora o tem, da je tožena stranka (dolžnik) ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine dne 04. 06. 2010, vložila že 15. 06. 2010, skoraj leto dni pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.

7. Namen zakonodajalca, ki ga je zasledoval z novelo ZIZ-I, je bil preprečiti nepotrebno zavlačevanje postopka z očitno neutemeljenimi in pavšalnimi ugovori dolžnika o neobstoju poslovnega razmerja med strankama, zato je domnevo nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, razširil tudi na situacije, ko se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Od uveljavitve novele ZIZ-I mora torej dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora.

8. Po 9. členu novele ZIZ-I se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele. Po presoji višjega sodišča navedene prehodne določbe ZIZ-I ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugače povedano: posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele, kar bi bilo v nasprotju s 155. členom Ustave RS.

9. Ustava RS sicer v drugem odstavku 155. člena dopušča, da imajo posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustava torej izrecno varuje pridobljene pravice zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom. Med pridobljene pravice v obravnavanem primeru nedvomno sodi tudi pravica dolžnika do ugovora neobstoja obligacijskega razmerja med strankama brez kasneje z novelo ZIZ-I predvidene sankcije, ki je v možnosti izdaje predhodne odredbe glede na vsebino dolžnikovega ugovora. Vsebina načela zaupanja v pravo, vključenega v ustavno določbo 2. člena (da je Slovenija pravna država), je v pravici vsakogar, zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati svoja ravnanja in pričakovanja. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj je torej bistvo pravne varnosti. Višje sodišče zato meni, da bi uporaba razširjene domneve nevarnosti onemogočenja ali otežitve uveljavitve terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (ki jo je uveljavila šele novela ZIZ-I) tudi za ugovore dolžnika, vložene pred uveljavitvijo novele ZIZ-I, pomenila nedopusten poseg v pravni položaj dolžnika pred uveljavitvijo novele ZIZ-I (enako tudi sklepi VSL opr. št. I Cpg 878/2011 z dne 21. 09. 2011, I Cpg 1004/2011 z dne 05. 10. 2011, I Cpg 1021/2011 z dne 18. 10. 2011).

10. Iz navedenega sledi, da sodišče prve stopnje svoje odločitve o predlogu za izdajo predhodne odredbe pravilno ni oprlo na novelirano določbo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

11. Glede na to, da tožeča stranka drugih okoliščin iz katerih bi izhajala verjetna nevarnost bodoče uveljavitve terjatve po prvem odstavku 257. člena ZIZ ni niti zatrjevala še manj pa dokazala, se odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo, izkaže kot pravilna.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitev, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (prvi in drugi odstavek 155. člena Ustave RS).

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1021/2011
• VSL sklep I Cpg 194/2012
• VSL sklep I Cpg 87/2012