VSL sklep I Cpg 1215/2011

Jedro

Zakon o avtorski pravici, ki je veljal v času sklenitve pogodb med upnikom in obema ansambloma, pravic proizvajalcev fonogramov ni urejal. Te pravice pa gredo skladno z določilom 2. odstavka 193. člena ZASP le tistim proizvajalcem fonogramov, posnetih v času veljavnosti ZAP, glede katerih ob uveljavitvi ZASP še ni preteklo 20 let, odkar so bili prvič posneti. Ker je ZASP stopil v veljavo 29. aprila 1995, to pomeni, kot pravilno opozarja drugi pritožnik, da fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 04. 1975, niso predmet varstva po ZASP.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški obeh strank so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Trditvena podlaga upnika za izdajo začasne odredbe

1. Upnik je dne 26. 05. 2011 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je navedel, da drugi dolžnik v svojem prospektu oglašuje in v prodajo ponuja "E." v obsegu štirih zgoščenk, katerih sestavna dela so tudi skladbe bratov A. ki so v izreku predloga natančno navedene (glej 1. točko izreka predloga). Te zgoščenke je izdal prvi dolžnik v sodelovanju z drugim dolžnikom. Ker pa je upnik v obdobju od leta 1969 do 1974 z avtorji teh skladb sklenil več pogodb za ekskluzivno posnetje in proizvodnja ter ekskluzivno prodajo gramofonskih plošč bratov A., ima skladno z določili ZASP vse pravice proizvajalca fonogramov. Zato predlaga, naj sodišče za začasno odredbo obema dolžnikoma prepove izdajo, reproduciranje in distribucijo omenjenih CD-jev.

Sklep o začasni odredbi

2. S sklepom Zg 39/2011-7 z dne 29. 06. 2011 je sodišče prve stopnje predlogu za začasno odredbo ugodilo. Presodilo je, da verjetnost terjatve izkazujejo pogodbe, v letih od 1969 do 1974 (A10, A11, A12, A43, A46 in A47) sklenjene na eni strani med upnikom, na drugi strani pa A. in A. L.. Pojasnilo je, da je na podlagi 28. člena ZASP upnik proizvajalec fonogramov in zato imetnik pravic iz 129. člena ZASP. Hkrati je ocenilo, da je izkazana tudi kršitev s strani dolžnikov, saj iz predloženih listin izhaja, da sta dolžnika izdala in tržila zbirko zgoščenk "V.", na katerih so sporne skladbe. Po presoji, da upniku brez izdaje začasne odredbe preti nenadomestljiva škoda in da bi domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe utrpel manj neugodne posledice od tistih, ki bi jih brez izdaje začasne odredbe utrpel upnik, je svojo odločitev oprlo na določilo 170. člena ZASP.

Izpodbijani sklep

3. Proti sklepu o začasni odredbi sta dolžnika vložila vsak svoj ugovor. Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom njun ugovor zavrnilo.

Pritožbi proti izpodbijanemu sklepu

4. Tudi proti temu sklepu sta oba dolžnika vložila vsak svojo pritožbo. Prvi dolžnik uveljavlja "vse pritožbene razloge", drugi dolžnik pa uveljavlja "bistveno kršitev določil pravdnega postopka" in "zmotno uporabo materialnega prava". Iz vsebine njunih pritožb izhaja, da pritožbenemu sodišču primarno predlaga zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5. V odgovoru na pritožbo pa upnik predlaga zavrnitev dolžnikovih pritožb in potrditev izpodbijanega sklepa.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Zakon o avtorski pravici (Ur. l. SFRJ, št. 30/68 - 32/68, v nadaljevanju ZAP), ki je veljal v času sklenitve pogodb med upnikom in obema ansambloma, pravic proizvajalcev fonogramov ni urejal. Sedaj veljavni Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. SRS, št. 21/95 do 16/2007) pa v 129. členu proizvajalcem fonogramov daje sledeče izključne pravice: (1) reproduciranja svojih fonogramov, (2) predelave svojih fonogramov, (3) distribuiranja svojih fonogramov, (4) dajanja v najem svojih fonogramov in v (5) dajanja na voljo javnosti svojih fonogramov. Te pravice pa gredo skladno z določilom 2. odstavka 193. člena ZASP le tistim proizvajalcem fonogramov, posnetih v času veljavnosti ZAP, glede katerih ob uveljavitvi ZASP še ni preteklo 20 let, odkar so bili prvič posneti. Ker je ZASP stopil v veljavo 29. aprila 1995, to pomeni, kot pravilno opozarja drugi pritožnik, da fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 04. 1975, niso predmet varstva po ZASP. Glede na navedeno je torej pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je s predložitvijo pogodb upnik verjetno izkazal, da je imetnik pravic, ki izhajajo iz 129. člena ZASP. Niti iz teh pogodb niti iz nobene listine "Osnovni podatki o posnetku" (A15 do A38) namreč ne izhaja, da je bila katerakoli skladba prvič posneta pred 29. 04. 1975. Zato je sodišče prve stopnje te listine pravno zmotno štelo kot dodaten dokaz, da upniku po ZASP gre "zaščita malih pravic".

8. Iz gornje obrazložitve sledi, da je predlog za izdajo začasne odredbe v tistem delu, iz katerega naj bi izhajala izkazanost tožbenega zahtevka, nesklepčen. Nesklepčen zahtevek pa ni verjetno izkazan. K temu ne bo odveč tudi pripomniti, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno sklicevalo na 190. člen ZASP. To določilo namreč velja le za avtorska dela, ne pa za sorodne pravice, kamor spadajo pravice producentov.

9. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je upnik svoje pravice utemeljeval na ZASP, ne pa na trditvah, da so pogodbe (omenjene v 2. točki te obrazložitve) z izvajalci še vedno v veljavi, ker nobena od pogodbenih strank ni od njih odstopila. Z vprašanjem, ali te pogodbe še veljajo, se je sodišče prve stopnje začelo ukvarjati na pobudo obeh dolžnikov (primerjaj 2. odstavek 1. točke odgovora na predlog prvega dolžnika in 2. odstavek 2. točke drugega dolžnika). Tako je sodišče prve stopnje v 11. točki sklepa o začasni odredbi zapisalo, da omenjene pogodbe upnika, zato, ker niso bile odpovedane, še vedno veljajo. Glede na navedeno pritožbenemu sodišču ni jasno, ali je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe zgolj (1) na podlagi presoje upnikovih navedb ali pa tudi na (2) podlagi dokazne presoje obrambnih navedb obeh dolžnikov.

10. Upoštevajoč določilo 1. odstavka 170. člena ZASP je upnik tisti, ki mora utemeljiti predpostavke za izdajo začasne odredbe. Če mu to ne uspe in ostane predlog nesklepčen, k presoji, da je terjatev verjetno izkazana, pa pripomore obramba z navajanjem dejstev, ki jih v trditveni podlagi upnika ni, postane tak predlog sklepčen (v konkretni zadevi glede prvega pogoja). Če sodišče na podlagi obrambnih trditev presodi, da je terjatev verjetno izkazana, zagreši sicer relativno kršitev določil izvršilnega postopka iz 212. člena v zvezi s 1. odstavkom 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki se ne upošteva po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nobeden od pritožnikov na to kršitev v pritožbi proti izpodbijanemu sklepu ni opozoril. Opozorila drugega dolžnika v ugovoru (2. odstavek na drugi strani) pa v pritožbenem postopku proti izpodbijanemu sklepu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

11. Kot rečeno, bi moralo biti iz izpodbijane odločbe jasno razvidno, ali je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe na trditveni podlagi tožeče stranke ali na podlagi presoje obrambnih navedb obeh dolžnikov. Če bi bilo iz izpodbijanega sklepa razvidno, da so bile za odločitev sodišča prve stopnje odločilne le navedbe upnika, bi pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo v prid dolžnikov. Ker pa to iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje še enkrat presojati oba ugovora. Če bo kot trditveno podlago za začasno odredbo ponovno upoštevalo dopolnitve obeh dolžnikov in zato presojalo pravice upnika, ki izhajajo (zgolj) iz pogodb A10, A11, A12, A43, A46 in A47, bo moralo odgovoriti na vse ugovorne navedbe, iz katerih izhaja, da na podlagi teh pogodb upnik nima zahtevkov napram dolžnikoma. Zlasti pa bo moralo pojasniti, na podlagi česa pogodbe razlaga tako, da ima upnik, na podlagi teh pogodb (ki se nanašajo na gramofonske plošče - primerjaj 11. točko obrazložitve sklepa o začasni odredbi) prepovedne zahtevke proti izdajateljem oziroma distributerjem CD-jev.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 641/2014
• VDSS sodba Psp 72/2015
• VDSS Sodba Psp 79/2022