VSL sklep I Cp 2306/2011

Jedro

Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.

Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi istega sodišča I 2004/01724 z dne 13. 1. 2005 v veljavi za 7.378,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 11. 2004 do plačila ter za 192,54 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 1. 2005 do plačila; v preostalem je navedeni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da mora tožnici povrniti 2.752,10 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

Toženec je nato (neuspešno) predlagal vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa se je zoper navedeno sodbo tudi pritožil. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, oziroma, razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje drugemu sodniku. Sodišču prve stopnje očita, da je glavno obravnavo opravilo v toženčevi odsotnosti, čeprav je toženec pravočasno prosil za preklic naroka. Vlogi je priložil tudi zdravniško potrdilo lečečega psihiatra z dne 17. 9. 2009, da še tri mesece ne bo sposoben sodelovati v postopku. Poleg tega je 15. 10. 2009 priporočeno oddal pripravljalno vlogo in nasprotno tožbo. Sodišče jo je prejelo 16. 10. 2009 ob 7.45, kar je toženec preveril. Ker je njegova vloga prispela pravočasno, bi jo sodišče moralo upoštevati, ne pa, da je nasprotno tožbo nedopustno izločilo iz obravnave. Toženec je zahteval drugega izvedenca, saj je izvedenec O. tožničin pogodbeni sodelavec in zato pristranski, njegovo mnenje pa neobjektivno. Sodišče na tak dokaz ne bi smelo opreti svoje sodbe. Sicer pa tožničina terjatev ne obstaja, ker jo je toženec že enostransko pobotal. Vztraja tudi, da je bila že prvotna leasing pogodba delno pravno neveljavna.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko tožencu ni opravičilo njegovega izostanka z zadnjega naroka, pač pa je kršilo toženčevo pravico do obravnavanja v postopku, ker ni upoštevalo njegove zadnje pripravljalne vloge z nasprotno tožbo, ki je prispela na sodišče na dan zaključka glavne obravnave.

Po drugem odstavku 115. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (ZPP) je opravičljiv razlog za preložitev naroka samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka. Če toženec zaradi zdravstvenih razlogov ni sposoben sodelovati v postopku, bi si moral poiskati pooblaščenca, ki bi toženca zastopal na narokih, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sojenje v toženčevi odsotnosti torej v tem primeru ni pomenilo procesne kršitve.

Napačna pa je ocena sodišča prve stopnje, da je bila toženčeva zadnja pripravljalna vloga, ki je vsebovala pripombe k mnenju izvedenca finančne stroke in nasprotno tožbo, prepozna, ker jo je sodišče prejelo šele po končani glavni obravnavi. Vloga je namreč prispela na sodišče 16. 10. 2009, torej istega dne, kot je bil opravljen zadnji narok. Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen (2). Iz spisa ni razvidno, da bi bilo tej zahtevi zadoščeno. Tako sodišče prve stopnje tožencu ni poslalo niti vabila na prvi narok, v katerem sodišče stranko opozori na prekluzijo pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov. Tudi ob vročitvi izvedenskega mnenja tožencu ni določilo roka za morebitne pripombe, niti ga ni seznanilo s tem, da poznejših vlog pri odločanju ne bo upoštevalo. Potemtakem se je toženec smel opredeliti do izvedenskega mnenja in predlagati drugega izvedenca vse do zaključka glavne obravnave. V skladu s 183. členom ZPP pa je smel do takrat vložiti tudi nasprotno tožbo.

Ker sodišče prve stopnje toženčeve zadnje pripravljalne vloge ni upoštevalo pri odločanju, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo smiselno uveljavlja toženec v pritožbi. Sodišče druge stopnje te kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, zato je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kljub toženčevemu predlogu pa ni uporabilo pooblastila iz 356. člena ZPP; ker ni razlogov za dvom o sodničini nepristranskosti, ni odredilo obravnavanja pred drugim sodnikom.

Po navedenem na ostale pritožbene trditve ni treba odgovarjati. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku obravnava toženčeve pripombe k izvedenskemu mnenju. Če bo potrebno, naj dokazovanje ponovi z istim ali novim izvedencem. Pri obravnavanju naj upošteva tudi nasprotno tožbo, če bo ta prestala predhoden preizkus.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili priglašeni.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008.

(2) enako sklep VSL I Cpg 729/2010 z dne 21. 9. 2010 in sklep VSL II Cp 2587/2011 z dne 15. 2. 2012.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cpg 90/2018
• UPRS Sodba I U 552/2020-11
• VSL Sklep I Cp 224/2017