VSL sodba I Cp 2776/2011

Jedro

Kršitev pravice do pietete umrlih je potrebno presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo sta zavrnjena zahtevek za odstranitev nove nagrobne plošče (primarni tožbeni zahtevek) in nadomestitev obstoječe nagrobne plošče z novo (podredni tožbeni zahtevek). Tožeči stranki je naložena obveznost povrnitve pravdnih stroškov toženca v višini 1.179,22 €.

2.Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da njen predlog predstavlja zahtevo za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti po 134. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s 35. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in 8. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi kršitve pravice do pietete umrlih. Bistvo pravice do pietete umrlih je varstvo pokojnikove osebnosti, spoštovanje njegovega dostojanstva in želje, da bodo njegove odločitve, ki jih je sprejel za časa življenja, upoštevane tudi po njegovi smrti. Opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka pomembno predvsem, ali je s postavitvijo nove nagrobne plošče prišlo do posega v posmrtne ostanke na grobu navedenih oseb. Trdi, da toženec nagrobne plošče ni obnovil, ampak je s postavitvijo nove nagrobne plošče slednjo spremenil na način, ki posega v pieteto umrlih. Toženec je spremenil priimek na vrhu nagrobne plošče in s tem družinsko grobnico S. spremenil v družinsko grobnico M., kar prav gotovo ni bila želja članov družine S., ki so pokopani v tem grobu. S predrugačenjem napisov pri pokojnih I. G. ter V. S. je bila kršena tudi njuna pravica do pietete. Opisuje, da je bil na stari nagrobni plošči napis I., por. G., 1918-1944 s sinčkom F., medtem ko na novi nagrobni plošči piše le I., roj. S., brez letnice rojstva in smrti ter navedbe, da je pokopana s sinčkom F.. Pri pokojnem V. S. je na stari nagrobni plošči pisalo V. 1916-1941 umrl v taborišču, na novi nagrobni plošči pa piše le V. 1916-1941. Ne nasprotuje, da je toženčeva mati U. M. pokopana v tem grobu, vendar po njenem mnenju nov spomenik ni narejen tako, da bi spoštljivo označeval vse tam pokopane, kakor je prejšnji. Opozarja, da se s pravico do pietete umrlih varujejo tudi pietetna čustva sorodnikov. Meni, da je toženec s svojim ravnanjem prizadel njeno osebnostno pravico do pietete, ki jo goji do pokopanih sorodnikov in sodi v okvir pravice do duševne celovitosti, saj je s svojo izpovedbo uspela dokazati, v čem je prizadet njen spomin na osebnost umrlih. Za družino S. je namreč pomembno, da je pri I. napisano s sinčkom F. in pri V. umrl v nemškem taborišču.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Toženec, ki skrbi za obravnavani grob, je staro nagrobno ploščo, na kateri so napisi pokopanih zbledeli in je bila pokrita z lišaji, prekril z novo nagrobno ploščo. Tožeča stranka meni, da je s tem posegel v pravico do pietete umrlih, ker nova plošča ne vsebuje vseh napisov prejšnje plošče, ker so na plošči dodana imena G. in ker je označba rodbine (S.) na vrhu plošče zamenjana z imenom druge rodbine (M.). Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da predlog tožeče stranke predstavlja zahtevo za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ v zvezi s kršitvijo pravice do pietete umrlih. Kršitev pravice do pietete umrlih je potrebno presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka (subjektivna kršitev pravice do pietete umrlih).

5.Pritožbeni trditvi, da je pravica do pietete umrlih kršena s tem, da je v zgornjem delu nove nagrobne plošče zapis „M.“ in ne „S.“, ni mogoče slediti. Tožnica sama je izpovedala o nameri, da grob ostane toženčevi materi U. M. oziroma je namenjen za pokope članov družine M.. Pritožbeno zavzemanje za ohranitev družinske grobnice S. je v nasprotju s tožničino izpovedbo, da nima nobene pravice do groba in čuti zgolj kot sorodnica. Tožnica ni niti trdila niti ni izpovedovala, o kakšnih posebnih željah v grobu pokopanih članov rodbine S. glede groba, nagrobnika oz. zapisov njihovih imen na nagrobniku. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnica tista, ki jo je sprememba na grobu napisane rodbine prizadela, ni pa pojasnila razlogov za neugodna čustva, ki se pri njej vzbujajo. Ker so pokopani člani rodbine S. na novem nagrobniku zapisani z imenom, priimkom, letnico rojstva in smrti, pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da preimenovanje rodbine, ki je imetnik groba, ne pomeni kršitve pravice do pietete umrlih.

6.Pritožbeno sodišče soglaša, da tožeča stranka ni dokazala, da bi bil na prvotni nagrobni spominski plošči ob imenu V. napis „umrl v nemškem taborišču“. Tožnica je te navedbe v svoji izpovedbi sicer potrdila, z njene strani predlagana priča N. R. (tožničin brat), pa je izpovedal, da se tega dostavka ne spominja. Obstoj omenjenega zapisa sta v svojih izpovedbah zanikala toženec in njegov oče F. M. Iz fotografije prvotne nagrobne plošče (priloga B2) ni razvidno, da bi takšen dostavek ob imenu V. S. obstajal, res pa je, da zaradi zbledelosti napisov in pokritosti z lišaji napisi niso vidni. Presoja vseh dokazov skupaj utemeljuje zaključek, da napisa, ki ga tožnica zatrjuje, prejšnja nagrobna plošča ni vsebovala.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je bila s spremembo imena I. G. ter opustitvijo zapisa „s sinčkom F.“ kršena pravica do pietete umrlih. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sprememba naziva I. S., poročena G., v I. G., rojena S., ne predstavlja posega v osebnostno pravico. Tožeča stranka ni trdila, da bi bila izrecna želja pokojne I. G., da bi bila na spomeniku navedena kot S.. Z obema napisoma je identiteta te osebe razumljivo in dostojno izražena. Pritožničin očitek, da ob imenu pokojne I. G. ni navedena letnica rojstva in smrti, ni sprejemljiva, saj se na fotografiji na novo postavljene nagrobne plošče (priloga B3) jasno vidi tako letnica njenega rojstva kot smrti. Iz knjige umrlih in pokopov Župnijskega urada Domžale (priloga A12) je razvidno, da sta I. G. in njen sin F. G. umrla pri porodu, pri čemer je F. G. živel eno uro. Tožeča stranka ni zatrjevala ali dokazala, zakaj bi bila z opustitvijo navedbe „s sinčkom F.“ ob imenu pokojne I. G. prizadeta njena čustva, saj pokojnega F. G. ni spoznala, ker je umrl le eno uro po porodu. Tudi drugih oseb, ki bi zaradi poznanstva ali drugih razlogov ob grobu obujali spomin nanj, ni navedla. Ker je poleg tega od F. smrti preteklo desetletja dolgo (umrl 1944), pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da z odsotnostjo tega napisa na novi nagrobni plošči toženec ni posegel v pravico do pietete umrlih niti v pravico do duševne celovitosti tožeče stranke.

8.Argumentiranemu stališču prvostopenjskega sodišča, da sama postavitev nove nagrobne plošče čez staro, sprememba vrstnega reda imen pokopanih ter zapis novih imen pokojnih iz družine G. ne predstavljajo posega v pravico do pietete umrlih, pritožba nasprotuje, ne navede pa prepričljivih razlogov za nasprotovanje. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da s postavitvijo nove nagrobne plošče, pri čemer je bila prejšnja zaradi poraščenosti z mahom in zbledelosti napisov neugledna, prišlo pa je tudi do pokopa v grob, ni poseženo v pravico do pietete umrlih in duševna celovitost tožeče stranke ni bila prizadeta. Utemeljena je torej zavrnitev tako primarnega kot podrednega zahtevka.

9.Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. člena ZPP pritožba zavrnjena.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 562/2012
• VSL sklep I Cp 3167/2009
• VSL sklep I Cpg 294/2012