VSL sklep II Cp 3211/2011

Jedro

V primeru, ko nepravdno sodišče ugotovi, da med udeleženci meja ni sporna, temveč, da gre za spor o lastninski pravici, mora izdati sklep o ustavitvi nepravdnega postopka ter po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

Pri mejnem sporu je sporno, ali določen pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli last predlagatelja oziroma nasprotnega udeleženca. Če udeleženci nepravdnega postopka zatrjujejo drugačno mejo, potem gre za mejni spor, če pa meja ni sporna, gre za spor o lastninski pravici. Če zahteva predlagatelj priznanje lastninske pravice na nepremičnini kot celoti, na kateri je vpisan nasprotni udeleženec, gre za spor o lastninski pravici.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

“Postopek za določitev meje med nepremičnino ID znak xxxx v solasti predlagatelja M. Z. do 1/16 in nasprotnih udeležencev J. Z. do ½, I. Z. do 3/16 in R. S. do ¼ ter nepremičnino ID znak yyyy v solasti N. K. Š. in J. Š. za vsakega do ½, se ustavi in se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka“.

V preostalem delu se pritožba zavrne.

Predlagatelj krije sam stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da se določi meja med nepremičnino ID znak xxxx v solasti predlagatelja M. Z. do 1/16, J. Z. do ½, I. Z. do 3/16 in R. S. do ¼ ter nepremičnino ID znak yyyy v solasti N. K. Š. in J. Š. za vsakega do ½.

2.Predlagatelj v pritožbi izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je na ogledu prišlo do nesporazuma pri kazanju točk v naravi glede poteka meje, kar pa ni bil edini lokacijski nesporazum, saj iz skice izvedenca izhaja precejšen zamik lege parcele št. x k.o. x, glede sicer nespornih mejnih linij z vhodne in zahodne strani proti jugu. Severna meja parcele št. x k.o. x. je ostala sporna in brez odločitve prvega sodišča. Predlagatelj je sprožil sodni postopek, saj je bil izzvan preko začetega upravnega postopka, saj se ni strinjal s severno mejo parcele št. x k.o. x., kot je bila določena v upravnem postopku. Na podlagi poziva upravnega organa je začel mejni spor, v katerem je pričakoval, da bo prvo sodišče mejo določilo, čeprav jo bo določilo na istem mestu, kot je bila pokazana s strani geometra kot katastrska meja. Meja tako ostaja neurejena, zato je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. Sporni prostor obstaja, kar izhaja tudi iz skice geometra. V kolikor je prvo sodišče štelo, da gre za lastninski spor, bi zadevo moralo odstopiti v nadaljnje reševanje pravdnemu sodišču. Tudi v takšnem primeru bi bilo predhodno vprašanje potek mejne linije med parcelama x in y k.o. x. in bi bila meja še vedno sporna in nedokončno urejena. Izvedenec točke A1, B1 in A2 ter B2 locira zamaknjeno, glede na lego parcele x k.o. x., kar bi moral opozoriti udeležence postopka.

3.Pritožba je deloma utemeljena.

4.Mejni spor predstavlja vedno tudi spor o lastninski pravici, saj sta mejaša v sporu glede poteka meje, zato nastane vmesni prostor, katerega lastništvo je sporno. Če med udeleženci ni spora o poteku meje, gre za spor o lastninski pravici, če pa je meja sporna, gre za spor o meji. Pri mejnem sporu je sporno, ali določen pas zemljišča spada k eni ali drugi parceli last predlagatelja oziroma nasprotnega udeleženca. Če udeleženci nepravdnega postopka zatrjujejo drugačno mejo, potem gre za mejni spor, če pa meja ni sporna, gre za spor o lastninski pravici. Če zahteva predlagatelj priznanje lastninske pravice na nepremičnini kot celoti, na kateri je vpisan nasprotni udeleženec, gre za spor o lastninski pravici.

5.Velikost in vrednost spornega mejnega prostora (načeloma) nista odločilni dejstvi za presojo ali gre za mejni spor ali spor o lastninski pravici, vendar že iz navedb predlagatelja, ki je zatrjeval, da je zemljišče v velikosti 58 m2, ki se iz nepremičnine parc. št. x k.o. x. nadaljuje v nepremičnino parc. št. y k.o. x. in tudi ne dosega javne poti, saj je za dostop do javne poti treba prečkati še nepremičnino parc. št. z k.o. x., kot to izhaja iz skice izvedenca, potrjujejo ugotovitve prvega sodišča, da predlagatelj zahteva priznanje lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. y in da ne gre za mejni spor. Ne gre za vmesni mejni prostor, za katerega vsak mejaš zatrjuje, da mu pripada, predlagatelj uveljavlja samostojno celoto, ki se (hibridno) zajeda v nepremičnino parc. št. y k.o. x. in jo deli na dva dela, tako, da tudi meja navedenega spornega zemljišča ne dosega tožnikove nepremičnine na severno vzhodni strani. Odločilni pa sta okoliščini, da je predlagatelj že v upravnem postopku posebej na zapisnik izjavil (1), da se s pokazano mejo strinja, vendar zahteva dostop do svoje parcele, na ogledu, ki ga je naredilo sodišče prve stopnje, pa je sprva pokazal enako mejo kot lastnika nepremičnine parc. št. y k.o. x. (2), ki je identična katastrski meji. Tožnik je zatrjeval, da je sporni del zemljišča po nepremičnini parc. št. y k.o. x. vseskozi uporabljal kot pot in da je sporni del zemljišča priposestvoval, kar še dodatno potrjuje, da predlagatelj dejansko uveljavlja lastninsko pravico na delu nepremičnine parc. št. y. Predlagatelj šele v pritožbi pavšalno zatrjuje okoliščine, da bi želel urediti mejo med nepremičninama v okviru katastrske meje, kar pa je drugačna trditvena podlaga, kot jo je podal v postopku pred sodiščem prve stopnje (3).

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da predlagatelj uveljavlja lastninsko pravico na spornem delu nepremičnine parc. št. y k.o. x., zmotno pa je zavrnilo predlog predlagatelja, saj bi moralo na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o nepravdnem postopku izdati sklep, s katerim bi ustavilo nepravdni postopek ter po pravnomočnosti sklepa nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.

7.Pritožba je v večjem delu neutemeljena, predlagatelj s predlogom v nepravdnem postopku ni uspel, in ker se bo o zahtevku predlagatelja odločalo v pravdnem postopku, predlagatelj sam krije stroške pritožbenega postopka.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Glej zapisnik ustne obravnave GURS z dne 22.9.2004; priloga A 2.

(2) Glej skico izvedenca in točke A 1, A 2, B 1 in B 2; stran 61.

(3) Glej predlog predlagatelja, posebej navedbe v četrtem odstavku na strani 3.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1996/2014
• VSL sklep I Cp 3061/2014
• VSC sklep Cp 667/2010