<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Ip 6154/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.IP.6154.2011
Evidenčna številka:VSL0061136
Datum odločbe:22.02.2012
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče dolžnika - razmerje z mednarodnim elementom

Jedro

Ker je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva, niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (1. točka izreka) ter da se predlog za izvršbo zavrže (2. točka izreka).

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sklicevanje sodišča na določilo 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku neutemeljeno. Isti zakon v 56. členu določa, da je za spore iz pogodbenih razmerij pristojno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v RS. Ker ima upnik sedež v RS, nedvomno gre za obveznost, ki jo je treba izpolniti v RS in je pristojno sodišče v RS. Navedbe, da dolžnik v RS nima nobenega premoženja in da sodišče v RS za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo ni pristojno, ne predstavljajo razloga za zavrženje predloga za izvršbo, ker gre v predmetni zadevi za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova. Sklep o izvršbi bi imel poleg dela, s katerim bi bila dovoljena izvršba, tudi kondemnatorni del, s katerim bi dolžniku naložilo, da plača terjatev. Izvršilno sodišče bi s tem odločilo tudi o obstoju terjatve in ne le o izvršitvi le-te. Prvi del sklepa bi postal s pridobitvijo izvršljivosti izvršilni naslov, na podlagi katerega bi upnik lahko opravil nadaljnje poizvedbe o dolžnikovem premoženju na območju RS ali pa zahteval priznanje in izvršitev izvršilnega naslova v tujini in predlagal izvršbo na morebitno premoženje dolžnika v tujini. S tem, ko je sodišče predlog za izvršbo zavrglo, lahko upnik sicer ponovno začne sodno izterjavo, vendar le, če ni medtem terjatev že zastarala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

Pritožba je utemeljena, vendar delno iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja pritožnik.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

V predmetni zadevi je upnik s sedežem v Republiki Sloveniji dne 19. 8. 2011 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika A, pri čemer je kot naslov njegovega prebivališča navedel: H.. Prav tako je navedel njegov datum rojstva, EMŠO in davčno številko. Upnik je tako s svojim predlogom za izvršbo zadostil zahtevi iz drugega odstavka 41. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 16.a člena ZIZ, po katerih mora biti dolžnik, ki je fizična oseba, v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine naveden z osebnim imenom in naslovom prebivališča (1. točka prvega odstavka 16.a člena ZIZ) ter datumom rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drugim istim povezovalnim znakom ali drugim ustreznim identifikacijskim podatkom (2. točka prvega odstavka 16.a člena ZIZ).

Glede na to, da je upnik že v predlogu za izvršbo navedel vse zahtevane podatke o dolžniku (iz predloga pa ni izhajalo, da bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom), pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage niti za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžniku, navedenih v predlogu za izvršbo, s podatki v Centralnem registru prebivalstva (CRP), niti za opravo poizvedb o tem, ali (v Republiki Sloveniji) obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva. Sodišče prve stopnje bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov o dolžniku. Iz določbe drugega odstavka 44. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče v sklepu o izvršbi navede, da je bil sklep izdan na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in da sodišče resničnosti njihove vsebine ni preverilo. Prav tako mora o tem, katero sodišče je krajevno pristojno za vodenje izvršilnega postopka in odločanje v njem po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (četrti odstavek 44. člena ZIZ v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 40c. člena ZIZ), sodišče odločiti na podlagi navedb upnika v predlogu za izvršbo in dejstev, ki so sodišču znana (primerjaj drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V skladu z drugim odstavkom 40c. člena ZIZ pa je Okrajno sodišče v Ljubljani po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pristojno za opravo poizvedb o sredstvih izvršbe iz elektronsko dosegljivih evidenc zaradi vročitve sklepa v skladu s četrtim ali petim odstavkom 45. člena ZIZ. Nenazadnje pa ni odveč dodati tudi, da (stalno) prebivališče (dolžnika) ni opredeljeno zgolj z upravnopravno evidenco stalnih prebivališč (prim. 2., 3. in 4. točko 3. člena Zakona o prijavi prebivališča).

Ker torej iz upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki vsebuje tako upnikovo zahtevo, da sodišče zoper dolžnika izda plačilni nalog, kot tudi zahtevo, da dovoli predlagano izvršbo za poplačilo upnikove terjatve) v konkretnem primeru ne izhaja, da bi obravnavani primer vseboval mednarodne elemente, od katerih je odvisna odločitev o pristojnosti sodišča Republike Slovenije, v konkretnem primeru ni pravne podlage niti za razčiščevanje pristojnosti s pomočjo pravil Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP). Šele če bi bila glede na podatke predloga za izvršbo vprašljiva pristojnost slovenskega sodišča, bi sodišče prve stopnje že pred izdajo sklepa o izvršbi (oziroma pred njegovo pravnomočnostjo) po uradni dolžnosti preverjalo najmanj to, ali bi se predlagana izvršba lahko opravljala na območju Republike Slovenije (primerjaj prvi odstavek 18. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru neutemeljeno oziroma vsaj prenagljeno opravljalo tudi poizvedbe o tem, ali so predmeti, na katere je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo, na območju Republike Slovenije.

Upoštevaje vse navedeno, sodišče prve stopnje, kot utemeljeno opozarja pritožnik, ni imelo pravne podlage za zavrženje predloga za izvršbo in je (tudi) zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o predlogu za izvršbo, saj je le-ta formalno popoln in ne napotuje na uporabo določb ZMZPP.


Zveza:

ZIZ člen 15, 16a, 16a/1-1, 16a/1-2, 40c, 40c/1, 40c/2, 40c/3, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/4, 45, 45/4, 45/5.
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1.
ZPPreb 3, 3-2, 3-3, 3-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.06.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ0MDU5