VSL sklep I Cpg 1228/2011

Jedro

Ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice je treba obravnavati že v postopku izdaje predhodne odredbe in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika. Ob upoštevanju načela prepovedi zlorabe pravic se torej upnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno bazo iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, obstoja drugega pogoja (izkaz nevarnosti) pa upnik ni zatrjeval in dokazoval.

Tudi v postopku izdaje predhodne odredbe glede varščine za stroške postopka je treba upoštevati določbo 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP.

Izrek

I.

1. Pritožba dolžnika proti I. točki izreka in pritožba upnika proti II. točki izreka sklepa z dne 19. 09. 2011 se zavrneta in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

2. Pritožbi dolžnika proti III. IV., V. in VII. točki izreka sklepa z dne 19. 09. 2011 se ugodi in se izpodbijani sklep v III., IV., V., VII. in VIII. točki izreka spremeni tako, da se ugodi ugovoru dolžnika:

- z dne 26. 11. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 23. 11. 2010,

- z dne 28. 12. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 17. 12. 2010,

- z dne 03. 02. 2011 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Z 219/2010 z dne 27. 01. 2011,

ter se razveljavijo sklepi o zavarovanju s predhodno odredbo Z 219/2010 z dne 23. 11. 2010, z dne 17. 12. 2010 in z dne 27. 01. 2011 in se zavrnejo predlogi za zavarovanje s predhodno odredbo z dne 17. 11. 2010, z dne 14. 12. 2010 in z dne 29. 12. 2010 ter se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja.

3. Pritožbi proti VI. točki izreka sklepa z dne 19. 09. 2011 se ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi.

4. Pritožbi dolžnika proti IX. točki izreka sklepa z dne 19. 09. 2011 se ugodi in se izrek v tem delu spremeni tako, da je upnik dolžan dolžniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti njegove stroške postopka v znesku 72.487,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

5. Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

6. Upnik je dolžan dolžniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti njegove pritožbene stroške v znesku 11.142,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

II.

1. Pritožba proti sklepu z dne 23. 09. 2011 se zavrže.

2. Dolžnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

I. O PRITOŽBI PROTI SKLEPU Z DNE 19. 09. 2011:

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 09. 2011 sklenilo, da:

- se predlog dolžnika za določitev varščine za stroške postopka zavrne (točka I izreka);

- se ugovoru dolžnika z dne 16. 11. 2010 ugodi, sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 05. 11. 2010 se razveljavi in se predlog za zavarovanje z dne 05. 01. 2010 zavrne (točka II izreka);

- se zavrne ugovor dolžnika z dne 26. 11. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 23. 11. 2010 (točka III izreka);

- se zavrne ugovor dolžnika z dne 28. 11. 2010 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 17. 12. 2010 (točka IV izreka);

- se zavrne ugovor dolžnika z dne 03. 02. 2011 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 27. 01. 2010 (točka V izreka);

- Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o predlogu dolžnika za omejitev in nadomestno zavarovanje po sklepu Okrajnega sodišča v Celju Z 100/2010 z dne 22. 12. 2010 in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo v tem delu odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Celju (točka VI izreka);

- se zavrne predlog dolžnika za omejitev zavarovanja (točka VII sklepa);

- se predlogu dolžnika za nadomestno zavarovanje delno ugodi, tako da:

a) se razveljavita sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 23. 11. 2010 in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Z 219/2010 z dne 27. 01. 2011 in

b) se zaradi zavarovanja upnikove terjatve odreja zemljiški knjigi vknjižba predznambe zastavne pravice na drugih navedenih nepremičninah,

kar velja še 8 dni po izvršljivosti odločbe v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 133248/2010 (točka VIII izreka);

- nosi vsaka stranka svoje stroške postopka v zvezi z dosedanjimi pravnimi sredstvi (točka IX izreka).

2. Zoper II., VIII. in IX. točko izreka sklepa vlaga pravočasno pritožbo upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da zavrne ugovor in predlog dolžnika, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču.

3. Dolžnik na pritožbo upnika ni odgovoril.

4. Zoper točko I., III., IV., V., VI. in VII. izreka sklepa vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugodi ugovorom dolžnika ter predlogoma za določitev varščine in za omejitev zavarovanja ter se izreče za pristojno za odločanje o predlogu dolžnika za omejitev in nadomestno zavarovanje, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in ga v tem delu vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

5. Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Pritožba dolžnika je delno utemeljena, pritožba upnika pa ni utemeljena.

K pritožbi proti I. točki izreka izpodbijanega sklepa:

7. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je treba tudi v postopku izdaje predhodne odredbe glede varščine za stroške postopka upoštevati določbo 5. točke prvega odstavka 91. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP), ki pravico do varščine v meničnih sporih izključuje. V meničnih in čekovnih sporih velja oprostitev plačila varščine zato, ker je zakonodajalec želel zagotoviti hiter in učinkovit postopek za izpolnitev obveznosti (1). Že po določbah zakona mora sodišče v postopkih izvršbe in zavarovanja postopati hitro (1. odstavek 11. člena ZIZ). Navedeno torej velja še toliko bolj za postopek izdaje predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice. Zato dolžnik ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da sta menični spor in postopek zavarovanja terjatve, ki izvira iz menice, dva ločena postopka.

8. Ker niso podane uveljavljene kršitve kot tudi ne druge kršitve, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika zoper I. točko izreka sklepa zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

K pritožbi proti II., III., IV., V., VII. in VIII. točki izreka izpodbijanega sklepa:

9. Dolžnik je v zvezi z menico, ki je bila podlaga izdanemu sklepu o izvršbi, navajal, da so prenosi menice nični, saj so antidatirani in celo fiktivni. Trdil je tudi, da so družbe, ki so nastopale kot pridobitelji pravic iz menice, povezane pravne osebe. Svoje trditve o navedenih pravno odločilnih dejstvih je utemeljeval z indici, torej s posredno pomembnimi dejstvi (2).

10. Dolžnik se je med drugim skliceval na naslednje okoliščine:

- potrdilo tuje družbe T. LLC upniku (tuji družbi) o prenosu štirih bianco menic, zapisano v slovenskem jeziku;

- zapis zadnjih dveh indosamentov v verigi na sporni menici z enakim pisalnim strojem, čeprav naj bi med prenosoma poteklo mesec in pol in naj bi bila izvedena na različnih koncih sveta;

- sklep Višjega sodišča v Beogradu z dne 19. 07. 2010 Poi-Po Br: 35/10 o začasnem odvzemu premoženja – poslovnega deleža v družbi M. s strani Republike Srbije;

- dejstvo, da je družba M. po prenosih menice, kot izhajata iz menice (dne 29. 03. 2010 na družbo T. LLC in dne 10. 05. 2010 na upnika) dne 04. 06. 2010 kot imetnik terjatve iz sporne menice priglasila stransko intervencijo v postopku, v katerem je prejšnji imetnik menice in remitent (J.) od dolžnika terjala plačilo terjatve iz naslova menice (3).

11. Upnik na te navedbe dolžnika ni konkretizirano odgovoril (4). Navedel je le, da ni dolžan dokazovati negativnih dejstev ter da bo ob ustreznem času predložil dokument, ki dokazuje nasprotno. Upnik torej niti ni odgovoril na navedbe dolžnika, čeprav je ta navajal konkretne okoliščine, ki se tičejo ravnanja upnika v zvezi z sporno menico. Učinka domneve priznanja zato upnik ne more uspešno preprečiti z izjavo, da naj bi šlo za negativna dejstva (drugi odstavek 214. člena ZPP). Trditve dolžnika, da sta bila prenosa menice z indosamentoma z dne 29. 03. 2010 in z dne 10. 05. 2010 opravljena fiktivno oziroma zato, da bi se dotedanji imetnik menice M. z antidatiranim prenosom izognil začasnemu odvzemu premoženja s strani sodišča v Republiki Srbiji, so torej ostale neprerekane.

12. Dolžnikove trditve o nedopustnem ravnanju upnika (in drugih udeleženih) v zvezi indosiranjem menice zato, da bi tedanji imetnik menice obšel učinke sodne odločbe, pa niso relevantne samo za odločitev v postopku, v katerem bo sodišče odločalo o terjatvi upnika iz naslova sporne menice. Upnik želi za zavarovanje svoje terjatve iz naslova menice v času trajanja pravdnega postopka doseči zavarovanje svoje denarne terjatve s predhodno odredbo. Ker trdi, da se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine – menice, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor (2 alineja 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ), meni, da gre za enega od taksativno naštetih primerov, ko se obstoj nevarnosti po zakonu predpostavlja in je ni treba dokazovati.

13. Prepoved zlorabe pravic predstavlja splošni pravni institut. Ne gre zgolj za institut splošnega dela civilnega prava (7. člen Obligacijskega zakonika), ki se odraža v posameznih določbah meničnega prava (drugi odstavek 15. člena in 16. člen Zakona o menici). Za zlorabo pravice med drugim gre, če kdo uveljavlja svojo pravico, ki je nastala zaradi nepravilnega ravnanja, pri katerem je tisti, ki se na pravico sklicuje, sodeloval (5). V takem primeru je učinkovito sredstvo proti zlorabi zavrnitev zahteve za pravno varstvo (6).

14. Po presoji pritožbenega sodišča je zato utemeljen ugovor dolžnika, da je treba že v postopku izdaje predhodne odredbe, in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve iz naslova menice, obravnavati ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika. Ob upoštevanju načela prepovedi zlorabe pravic se torej upnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno bazo iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, obstoja drugega pogoja (izkaz nevarnosti) pa upnik ni zatrjeval in dokazoval.

15. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo upnika proti II. točki izreka in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ). Hkrati pa je ugodilo pritožbi dolžnika proti III., IV. in V. točki izreka, zaradi česar je moralo poseči tudi v odločitev iz VII. in VIII. točke izreka izpodbijanega sklepa. Zato je na podlagi 5. točke 358. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ter 239. in 15. členom ZIZ, pritožbi dolžnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v III., IV., V., VII. in VIII. točki izreka ustrezno spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

K pritožbi proti VI. točki izreka izpodbijanega sklepa:

16. Določba drugega odstavka 256. člena ZIZ predstavlja izjemo od pravila o ustalitvi pristojnosti, po kateri o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (54. člen v zvezi s 239. členom ZIZ). Od uveljavitve ZIZ-I (Ur. l. RS, št. 26/2011, dne 16. 04. 2011) je po pravnomočnosti sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ za vodenje in odločanje v postopku zavarovanja s predhodno odredbo na prvi stopnji pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek (drugi odstavek 256. člena ZIZ). Sodišče, ki je izdalo sklep o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, po odstopu zadeve v pravdo izgubi stvarno pristojnost, da odloči kot prvostopenjsko sodišče o ugovoru (enako tudi o omejitvi oz. nadomestiti zavarovanja) v postopku zavarovanju s predhodno odredbo (7).

17. Neprerekana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da o terjatvi iz menice odloča Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku III Pg 127/2011 (str. 15 sklepa). Upoštevaje prehodne in končne določbe ZIZ-I (9. člen) se postopki, v katerih je bil predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona (kot je to v zadevnem primeru), nadaljujejo in končajo po tem zakonu. To pomeni, da je za odločanje o predlagani omejitvi in nadomestitvi zavarovanja po sklepu Okrajnega sodišča v Celju Z 100/2010 z dne 22. 12. 2010 pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika zoper tč. VI izreka sklepa ugodilo in izpodbijano točko razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

K odločitvi o stroških postopka:

18. V skladu z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Ker upnik s predlogi za zavarovanje s predhodno odredbo ni uspel, je dolžan sam nositi svoje stroške postopka in dolžniku v 8ih dneh povrniti njegove stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 72.487,00 EUR in zajemajo: 4 x 9.285,00 EUR (za sestavo ugovorov z dne 16. 11. 2010, 26. 11. 2010, 28. 12. 2010 in z dne 02. 02. 2011), 4 x 16 EUR (za sodne takse za ugovore), 9.285,00 EUR za sestavo pritožbe z dne 09. 06. 2011, 2 x 6.963,75 EUR (za sestavo pripravljalnih vlog z dne 24. 08. 2011 in z dne 05. 09. 2011) ter 20% DDV.

O pritožbenih stroških:

19. Ker je dolžnik v znatni meri s pritožbo uspel (razen v delu glede tožniške varščine – tč. I izpodbijanega sklepa), je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) upniku naložilo, da sam nosi svoje pritožbene stroške in dolžniku v celoti povrne njegove pritožbene stroške. Slednji znašajo 11.142,00 EUR in zajemajo 9.285,00 EUR za sestavo pritožbe z dne 09. 06. 2011 ter 20% DDV.

II. O PRITOŽBI PROTI SKLEPU Z DNE 23. 09. 2011:

20. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 23. 09. 2011 sklenilo, da se zavrne predlog dolžnika, da sodišče sklep z dne 19. 09. 2011 dolžnikovim dolžnikom vroča še pred njegovo pravnomočnostjo.

21. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da naloži sodišču prve stopnje, da nemudoma vroči sklep z dne 19. 09. 2011 dolžnikovim dolžnikom.

22. Pritožba ni dovoljena.

23. Z odločitvijo pritožbenega sodišča je postala pravnomočna odločitev o zavarovanju s predhodno odredbo. S tem odpade pravni interes dolžnika za odločitev, da se dolžnikovim dolžnikom sklep sodišča prve stopnje vroča še pred pravnomočnostjo. Že zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

24. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

_____________________________________

(1) Primerjaj prof. dr. Mirko Ilešič, prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik, prof. dr. Dragica Wedam Lukić: Mednarodno zasebno pravo, Komentar zakona, ČZ Uradni list RS 1992, str. 127.

(2) Posredno pomembno dejstvo (indic) je dejstvo, ki samo ali z drugimi dejstvi in v povezavi z določenim izkustvenim, logičnim pravilom, pravilom znanosti in stroke ali pravnim pravilom kaže na pravno odločilno dejstvo. Z indici se lahko dokazujejo ne le negativna dejstva oziroma dejstva o mentalnih fenomenih, temveč tudi trditve o drugih dejstvih, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno (primerjaj: dr. Lojze Ude, dr. Nina Betteto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić, dr. Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, stran 339).

(3) Tč. 2 ugovora zoper sklep o izdaji predhodne odredbe z dne 16. 11. 2010 – str. 4, 5, tč. 1 ugovora zoper sklep o izdaji predhodne odredbe z dne 26. 11. 2010 – str. 4, 5, tč. 3 ugovora zoper sklep o izdaji predhodne odredbe z dne 28. 12. 2010 – str. 7, tč. 3 ugovora zoper sklep o izdaji predhodne odredbe z dne 02. 02. 2011 – str. 9, 10.

(4) Odgovor na ugovor dolžnika z dne 3.2.2011 - str. 3.

(5) Dr. Stojan Cigoj: Komentar obligacijskih razmerij, I. knjiga, Časopisni zavod Uradni list SRS, Ljubljana 1984, str. 8.

(6) Primerjaj: Plavšak, Juhart, Jadek Pensa, Kranjc, Grilc, Polajnar Pavčnik, Dolenc, Pavčnik: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 115.

(7) Tako tudi VSL sklep I R 22/2011 z dne 02. 06. 2011.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1329/2011
• VSL sklep I R 65/2013
• Sklep III R 17/2002