VSL sklep I Cp 2824/2011

Jedro

Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

Izrek

I. Pritožbama dedinj V. M.in A. T. se delno, pritožbi dedinje D.M.P. pa v celoti ugodi in se izpodbijani sklep v točki IX. izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavo.

II. V ostalem se pritožbi V. M. In A. T. in zavrneta in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (to je točkah III., VI. in VIII. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (točka I. izreka) ter dedinje napotilo na različne pravde (II. do IX. izreka sklepa).

2. Dedinja V.M. v laični vlogi, ki jo je šteti kot pritožbo, izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o napotitvah v III., VI. in IX. sklepa. Meni, da bi moralo sodišče na pravdo napotiti sestro – dedinjo T. M. Č. Pri kreditu za traktor pokojna mati ni bila porokinja, ampak skupaj s sestro T. kreditojemalka. Ko je banka zaradi neplačevanja obrokov kreditno pogodbo odpovedala, je mati poplačala glavnico, položnice s podpisi sestre T. so zgolj za plačilo zamudnih obresti. Pri znesku 20.400,00 ni šlo za DEM, ampak za dinarje in ni res, da ni predložila dokaza, da je denar dvigovala mama. Glede napotitve pod IX. sklepa pa pojasnjuje, da so prvi del zemljišča odvzeli že pokojni stari mami M.A., potem pa še očetu M.F.. Ker je oče vedel, da bo dobil odškodnino za zemljišča, ki so mu jih vzeli, je v oporoki zapisal, kako naj se razdeli. S premoženjem, ki je bilo predmet denacionalizacije, pa v oporoki ni razpolagal.

3. A. T. se po pooblaščencih pritožuje zoper VIII. in IX. izreka sklepa. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da na pravdo glede vračunanja zneskov 91.550,00 EUR in 4.394.375,00 SIT ter 5.515,37 EUR napoti T.M. Č.. Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlagalo vsebino oporoke F. M. glede izplačila odškodnine za odvzeta zemljišča, saj se ta nanaša le na odškodnino, ki bo izplačana za zemljišča, odvzeta za potrebe Občinske skupščine in A. Grosuplje. Denacionalizacijski postopki v zvezi z drugimi odvzetimi zemljišči se v času pisanja oporoke še začeli niso. Zaradi zmotne ocene jo je sodišče tudi napačno napotilo na pravdo zoper ostale dedinje zaradi ugotovitve, da se ji v dedni delež ne vračuna 91.550,00 din. Ni res, da za svoje trditve, da je denar vrnila materi, ni ponudila nobenih dokazov, saj je v spis predložila kreditne pogodbe, predlagala pa je tudi svoje zaslišanje. Skladno z načelom kontradiktornosti in neposrednosti bi jo moralo sodišče zaslišati, vpogledati listinske dokaze ter šele za tem narediti dokazni sklep o tem, pravico katere izmed dedinj je šteti za manj verjetno. Sklep sodišča prve stopnje je potrebno v tem delu razveljaviti zaradi kršitve načela kontradiktornosti.

4. D. M. P. pa se pritožuje zoper IX. izreka prvostopenjskega sklepa zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga spremembo sklepa tako, da se na pravdo napoti T. M. Č. V zapuščinskem postopku po sklenjen dedni dogovor glede prejete odškodnine je bil izvršen in tista odškodnina ni predmet tega postopka. Premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije, pa je bilo predmet dedovanja po pokojni A. M., kjer so dedinje svoj dedni delež odškodnine odstopile materi. Glede premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije, je nastopilo zakonito dedovanje in se kot darilo zapustnice upošteva samo 1/5 odškodnine. Oporoka ne velja za premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije. Pravica T. M. Č., ki trdi, da darilo predstavlja solastninski delež do ½ odškodnine, ki bi sicer pripadal zapustnici, ni bolj verjetna od pravice ostalih dedinj, da bi nastopilo zakonito dedovanje glede odškodnine.

5. Pritožbe so delno utemeljene.

6. O pritožbi V.M. glede napotitve na pravdo z zahtevkom, da sodi v zapuščino po pokojni ½ kupnine traktorja (III. izpodbijanega sklepa):

Sodišče prve stopnje ni navedlo, da naj bi bila zapustnica porokinja pri kreditni pogodbi za nakup traktorja. Skupaj s T. M. Č. je bila kreditojemalka, kar izhaja tudi iz obrazložitve v točki 5. sklepa. Z navedbami, ki jih je pritožnica podala že tekom postopka na prvi stopnji in jih ponavlja v pritožbi, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti argumentov, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče odločilo, katero dedinjo se napoti na pravdo. Skladno s prvim odstavkom 213. člena Zakona o dedovanju (ZD) mora sodišče na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. To pa zapuščinsko sodišče presodi na podlagi trditvene podlage strank in drugih znanih podatkov ter materialnega prava. Glede na doslej zbrano procesno gradivo je tudi po mnenju drugostopenjskega sodišča več razlogov, ki govorijo v prid s strani dedinje T. M. Č. zatrjevanih dejstev glede odplačila kredita za traktor, in je prvo sodišče pravilno štelo za verjetnejšo njeno pravico ter na pravdo napotilo ostale dedinje. V spis predložena potrdila o vplačilih (splošne položnice, interni nalogi za gotovinsko vplačilo) namreč kažejo, da je odplačevala določene obveznosti po oziroma v zvezi s kreditno pogodbo, sklenjeno zaradi nakupa traktorja. Ali je obveznosti po kreditni pogodbi odplačevala tudi zapustnica in koliko, pa bo stvar dokazovanja v pravdnem postopku.

7. O pritožbi V. M. zoper VI. izreka izpodbijanega sklepa, s katero jo je sodišče napotilo, da zoper ostale dedinje vloži tožbo zaradi ugotovitve, da se ji v dedni delež ne vračuna 20.400,00 DEM:

Zapuščinsko sodišče mora pri napotitvi na pravdo spor le vsebinsko opredeliti in je dovolj, če v izreku napotitvenega sklepa opredeli, katera pravica ali pravno razmerje bo predmet tožbe, v obrazložitvi pa pojasni, katera dejstva o obstoju ali neobstoju te pravice ali pravnega razmerja so med strankama sporna. Stranka pri vložitvi tožbe ni vezana na napotke sodišča v napotitvenem sklepu in na posamezna dejstva, zapisana v sklepu, ki bodo stvar pravde. Zato napačna navedba zneskov, valute ipd. v sklepu ni kršitev, ki bi vplivala na zakonitost napotitvenega sklepa. Enako velja tudi za pisne napake. Za presojo katero dedinjo napotiti na pravdo glede zatrjevanega darila v obliki odstopljenega stanovanjskega varčevanja, ni relevantno kdo je dvigoval denar iz hranilne knjižice pritožnice do njene polnoletnosti in kdaj ji je mati hranilno knjižico izročila. Prvo sodišče je na pravdo pravilno napotilo V. M. , ki za svoje trditve, da ji je mati stanovanjsko posojilo odstopila v zameno za denar s hranilne knjižice, ker naj bi ga mati porabila, ni z ničemer izkazala. Ni pomembno kdo je denar dvigoval, pač pa kako oziroma zakaj je bil potrošen.

8. O pritožbi A. T. zoper napotitev na pravdo zaradi ugotovitve, da se ji v dedni delež ne vračuna 91.550,00 din (XIII. izpodbijanega sklepa):

Pritožnica je sicer v spis res vložila nekaj kreditnih pogodb, pri tem pa navedla zgolj, da z njimi dokazuje, da je zneske vrnila mami. Tako nekonkretizirano navajanje pa ob neprerekanem dejstvu, da ji je pokojna mati v letih 1974 in 1975 dala denar in zapisih v oporokah zapustnice o danih darilih, ne zadostuje za drugačno presojo od izpodbijane. Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je verjetneje, da je šlo za darila. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede vračila je na tistem, ki zatrjuje, da je nekaj, kar mu je bilo dano, vrnil. To bo pritožnica kot tožnica dokazovala v kontradiktornem pravdnem postopku.

9. Glede na obrazloženo in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu, skladno s pooblastili iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, v odločitvah v izpodbijanih III., VI. in VIII točki napotitvenega sklepa kršitev ni našlo, je pritožbe, ki se nanašajo na te dele izpodbijanega sklepa, kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 163. členom ZD).

10. Utemeljene pa so pritožbe glede odločitve v točki IX. izreka sklepa. Prvostopenjsko sodišče je napotilo A. T. , D.M.P. In V.M. , da zoper T.M.Č. vložijo tožbo zaradi ugotovitve, da se jim v dedni delež ne vračuna 4.394.375,00 SIT in 5.515,34 EUR. V tem delu prvostopenjsko sodišče, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ni presojalo vseh, za odločitev o napotitvi na pravdo, relevantnih dejstev. Odločitev o napotitvi na pravdo je sprejelo na podlagi razlage oporoke F.M.. Po 81. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) veljajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede denacionaliziranega premoženja samo, če je to v oporoki izrecno določeno, ali če s tem soglašajo zakoniti dediči. Denar iz naslova denacionalizacije naj bi dedinje po trditvah, ki jim ostale dedinje ne oporekajo, dobile oziroma razdelile v letih 2005 in 2007, torej več kot 30 let za tem, ko je F. M. napravil oporoko in so dedinje na njeni podlagi v zapuščinskem postopku po njem tudi sklenile dedni dogovor. F.M. v oporoki ni izrecno navajal nič glede premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacijskega postopka. Ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago oporoke tako ne pride v poštev; voljo zapustnika se upošteva samo, če jo je izrecno izrazil (prim. Dedovanje z uvodnimi pojasnili prof. dr. Karla Zupančiča – osma, spremenjena in dopolnjena izdaja, izdal Uradni list RS leta 2005, stran 169). Razen tega pa iz doslej zbranega gradiva izhaja, kot pravilno opozarjajo pritožnice, da je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno premoženje A. M. in ne F. M. Glede na trditve dedinj v zvezi z denacionalizacijo in določbo prvega odstavka 165. člena ZD, po kateri mora zapuščinsko sodišče ves čas gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, bo moralo v nadaljevanju postopka razjasniti, kaj je bilo podlaga, da so dedinje prejele oziroma si razdelile denar v letih 2005 in 2007. Če gre za denar, prejet iz naslova denacionalizacije, je potrebno pri odločitvi o napotitvi na pravdo upoštevati pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni A.M. (sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem D 219/1997). Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep v točki IX. izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom ZPP in 163. členom ZD).

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 335/2013
• VSK sklep Cpg 153/2011
• VSL Sklep II Cp 2126/2018