VSL sklep I Cp 3220/2011

Jedro

Tudi enostransko podpisani zapisnik je listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje.

V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 61139/2009 z dne 13. 5. 2009 v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek kot neutemeljenega zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev toženi strani pravdne stroške v znesku 48,84 EUR.

2. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovi, da resničnosti izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke ni mogoče preveriti in na podlagi nje ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ne bi bila dolžna vtoževane terjatve. Nadalje pa je sodišče prve stopnje povsem napačno ugotovilo dejansko stanje, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi tožena stranka v svojih poslovalnicah neupravičeno predvajala neodrska glasbena dela. Meni, da je tožeča stranka ponudila dovolj dokazov za utemeljenost tožbenega zahtevka in opozarja na vsebine zapisnikov o kontroli pri toženi stranki, ki so jih napravili njeni zastopniki. Sodišče prve stopnje si zapisnikov očitno ni dobro ogledalo in so zato nasprotja med vsebino zapisnikov in v sodbi podanimi razlogi o njih, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njih je namreč označeno, da se je glasba takrat v lokalih tožene stranke stalno predvajala. Nameščeni aparati v lokalu že tudi sami po sebi potrjujejo predvajanje glasbe. Glasbeni stolp ima lahko tudi vgrajene zvočnike, če pa so v lokalu zvočniki, je nekje tudi ostala aparatura. Ni potrebe, da bi zapisnike podpisal tudi uporabnik, ker tega očitno tudi v večini primerov ne bi hotel storiti. Kontrole ne morejo biti stalne, saj to ni mogoče in zadostuje njihova občasnost in nepričakovanost. Če je uporabnik ob kontroli predvajal glasbo, jo je nedvomno pred in zlasti po kontroli tudi. Zlasti bi toženec moral po ugotovljenem predvajanju glasbe ob kontroli, če bi se pozneje stanje spremenilo, o tem tožečo stranko obvestiti, ker sicer velja, da je dejansko stanje enako, kot ob kontroli. Vsebino zapisnikov s svojim zaslišanjem potrdita oba zastopnika, iz izpovedbe katerih prav tako izhaja, da je v toženčevih lokalih bila ob opravljenih kontrolah predvajana glasba. Ni razlogov, zakaj naj bi določene račune za določeno obdobje toženec plačal, drugih ne. Dokazno moč imajo tudi enostransko podpisani zapisniki tožeče stranke in je stališče sodišča prve stopnje glede njih zmotno. Zaradi zmotne dokazne ocene sodišča prve stopnje so nasprotja med razlogi v sodbi in dokazih, na katere se ti razlogi nanašajo, poleg tega pa iz podanih razlogov ni možno preizkusiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni podalo prepričljivih razlogov, zakaj ne verjame pričama – zastopnikoma tožeče stranke J.A. in D.B. Nerazumljiv je tudi izrek izpodbijane sodbe in v nasprotju s podanimi razlogi, kar je ponovno absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Bistvena kršitev določb postopka je tudi napačna dokazna ocena sodišča, ker je s tem kršilo določbo 8. člena ZPP. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost zaključkov in odločitve sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbi, da dokazna ocena sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni prepričljiva, zlasti ni argumentirana z logičnimi razlogi ali so ti celo zmotni, v posledici česar se ob podanih razlogih materialnopravna pravilnost odločitve o tožbenem zahtevku ne more preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Tudi enostransko podpisani zapisnik je namreč listinski dokaz, ki poleg tega, kdo ga je sestavil in podpisal, potrjuje tudi njegovo vsebino, pri čemer pa je oceniti njegovo dokazno moč v odnosu do drugih dokazov. Torej to ni javna listina, pri kateri se domneva za resnično tisto, kar je v njej zapisano, ampak je le dokaz, s katerim se lahko določeno dejstvo dokazuje. V kolikor je bila v lokalu ob kontroli nameščena aparatura za predvajanje glasbenih del in se je ta tudi dejansko predvajala, je logično sklepati, da se je to enako dogajalo v bodoče po kontroli, vse do takrat, ko se ne ugotovi drugačno dejansko stanje, to je običajno do obvestila zavezanca za plačilo avtorskega honorarja tožeči stranki o spremenjenih okoliščinah po opravljeni kontroli. Neživljenjsko je od zastopnika, ki je kontrolo opravil, na zaslišanju o tej kontroli po več letih pričakovati, da bi znal natančno po spominu opisati aparaturo za predvajanje glasbe in je natančna označba takšne aparature tudi nepotrebna in nesmiselna. Bistveno je, da je bila ob kontroli v lokalu aparatura nameščena, četudi le zvočniki ali le glasbeni stolp, in da se je po tej aparaturi ob kontroli glasba predvajala. Zakaj ni možno javno predvajati neodrskih glasbenih del preko radia v skladišču, utemeljitev sodišča prve stopnje ne vzdrži prepričljive presoje. Če je takšno skladišče neposredno ob lokalu in je radijski aparat dovolj glasno naravnan, med lokalom in skladiščem pa je odprt prehod, kar je običajno, ni ovire za slišnost predvajanega v lokalu. Res je splošno znano, da radijske postaje ne predvajajo le neodrskih glasbenih del, sam ta stavek pa obenem pove, da predvajajo, poleg drugega, radijske postaje tudi zaščitena neodrska glasbena dela. Ob upoštevanju zgoraj podanih pripomb pritožbenega sodišča je občutno omajana dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožeča stranka z ničemer ni dokazala, da je tožena stranka neupravičeno javno predvajala neodrska dela, kar velja vsaj za določena vtoževana obdobja v določenih lokalih.

6. Pritožbeno sodišče je moralo v posledici v prejšnji točki pojasnjene absolutne bistvene kršitve določb postopka pritožbi ugoditi, z njo izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje, ker na obseg še nerazjasnjenih ali zmotno ugotovljenih relevantnih dejstev te kršitve ni moglo samo odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP). Posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari je tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka, da bo o njih sodišče prve stopnje lahko odločilo glede na uspeh strank v pravdi.

7. Ob novem sojenju naj ima sodišče prve stopnje v vidu v tej odločbi podane pripombe pritožbenega sodišča, dodatno razišče dejansko stanje v še potrebni smeri in pri tem svojo dokazno oceno sprejme ob upoštevanju določbe 8. člena ZPP. Dodati je še, da v pravilnost stališč sodišča prve stopnje, v kolikor jih pritožba še napada in se pritožbeno sodišče o njih zgoraj ni opredelilo, to sodišče nima pomislekov in torej pritožbi v tem delu ni slediti.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP in je pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 393/2015
• VSL sodba II Cp 2389/2011
• VSK sodba I Cp 371/2006