<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep IV Cp 1046/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:IV.CP.1046.2012
Evidenčna številka:VSL0071360
Datum odločbe:11.04.2012
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi

Jedro

Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se odločitev sodišča prve stopnje v tretji alineji točke I. izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek. Razveljavi se tudi odločitev o stroških v točki III. izreka.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter sodba v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. V tem nepravdnem postopku je sodišče odločalo o novi ureditvi stikov med mladoletnim M. N. in njegovim očetom J. N.. Odločilo je, da stiki potekajo vsak drug vikend od petka do nedelje. Med počitnicami in prazniki med letom potekajo tako, da otrok pol počitnic oziroma praznikov preživi z očetom, pol pa z mamo. Stike med poletnimi počitnicami pa je sodišče določilo tako, da otrok polovico preživi pri očetu, polovico pa pri materi. Pri tem naj bo otrok do starosti pet let v strnjenem nizu pri očetu največ 7 dni, nato se vsako leto število dni v strnjenem nizu poveča za 3 dni. Po 12. letu otrokove starosti, pa naj bo po odločitvi sodišča otrok pri predlagatelju v strnjenem nizu cel mesec. Glede stroškov je sodišče odločilo, da sta nasprotna udeleženca predlagatelju dolžna povrniti 256,00 EUR stroškov.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, bodisi spremembo bodisi razveljavitev izpodbijanega sklepa. Predlaga, da se zadeva dodeli drugemu sodniku. Pritožba najprej podaja irelevantne pritožbene razloge glede tega, kako je bil predlog za ureditev stikov vložen.

3. Pritožba dalje meni, da odločitev stikov ni v skladu z otrokovo koristjo. Odločitev o koncu stikov med vikendom ni v skladu z otrokovim dnevnim ritmom.

4. Dalje pritožba vztraja pri svoji tezi, da predlagatelj ni sposoben skrbeti za otroka, ni pripravljen upoštevati njegovih potreb in življenjskih navad v tem starostnem obdobju. Za otroka je potrebno poskrbeti zlasti s pripravo hrane in higieno. Predlagatelj po lastnih besedah otroka ne kopa. Pritožba vztraja tudi pri očitkih o predlagateljevem alkoholizmu in nasilništvu.

5. Pritožba ne soglaša z izvedenskim mnenjem. Tako trdi, da je izvedenka popolnoma spregledala navedbe o nasilnem ravnanju predlagatelja.

6. Pritožba izrecno napada odločitev o stikih med poletnimi počitnicami. Najprej meni, da predlagatelj otroku v obdobju več zaporednih dni ne bo zagotovil ustreznega varstva. Dalje poudarja, da gre za malčka, ki niti nima šolskih počitnic. Določitev stikov v opisanem obsegu je v nasprotju s sodno prakso. Pomeni enomesečno odtegnitev otroka od matere.

7. Nazadnje pa pritožba napada tudi odločitev o stroških. Zavzema se za odločitev, po katerem bi vsaka stranka krila svoje stroške.

8. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki pa nanjo ni odgovoril.

9. Pritožba je delno utemeljena.

10. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo ločeno obravnavalo pritožbene očitke o predlagateljevi neprimernosti za daljše stike in vprašanje obsega poletnih stikov.

Glede očitkov o predlagateljevi neprimernosti za izvajanje stikov:

11. Pritožba vztraja pri tistih stališčih, ki jih je zagovarjala ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje. Ta stališča so bila predmet celovite prvostopenjske obravnave. Njen sestavni del je bil tudi celovito izveden dokaz z izvedenko. Ta je podala svoje pisno mnenje, nato v dopolnitvi le-tega odgovorila na pripombe nasprotne udeleženke ter bila nazadnje zaslišana tudi na naroku. Dokaz z izvedencem je bil tako glede vprašanja predlagateljeve primernosti za izvajanje stikov izčrpan. V njem glede teh vprašanj ni nobenih pomanjkljivosti ali nasprotij, ki bi jih bilo še treba razčistiti. Nobenega razloga tudi ni, ki bi vzbujal kakršenkoli razumen dvom o njegovi pravilnosti. Ker je tako, tudi ni utemeljenega razloga, ki bi utemeljeval potrebo po postavitvi novega izvedenca (tretji odstavek 354. člena ZPP (1)). Golo dejstvo, da se nasprotna udeleženka z vsebino izvedenskega mnenja ne strinja, namreč ni tak razlog. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja. Potreba (in s tem pravica) do drugega mnenja mora biti konkretno utemeljena v mejah razlogov iz tretjega odstavka 354. člena ZPP ter v mejah razumnega znanstvenega (oziroma strokovnega) dvoma. Takšnih okoliščin v obravnavani zadevi ni.

12. Pritožnica trdi, da je izvedensko mnenje v nasprotju z raziskanimi okoliščinami. To ne drži. Izvedensko mnenje je kvečjemu v nasprotju s stališči in željami nasprotne udeleženke. Pritožnica konkretno navaja, da naj bi izvedenka popolnoma spregledala navedbe o nasilnem ravnanju predlagatelja. Tudi to ni res. Izvedenka je bila z incidentom, ki se je zgodil 08. 05. 2010, seznanjena ter ga je obravnavala v luči siceršnje strokovne raziskave. Pojasnila je, da je konflikt eskalacija njunega siceršnjega nerazrešenega partnerskega konflikta. Ob tem je poudarila, da očetovega ravnanja ni mogoče "interpretirati kot izraz njegove siceršnje primarne agresivnosti, zaradi katere bi lahko bil ogrožen otrok na stikih" (dopolnitev izvedenskega mnenja na hrbtni strani list. št. 68).

13. Pritožnica vztraja tudi pri svojih trditvah o predlagateljevem alkoholizmu. Le-te so bile v postopku pred sodiščem prve stopnje obravnavane tudi s pomočjo izvedenke ter s poizvedbami pri dispanzerju za medicino dela, prometa in športa ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka prepričljivo ovržene. Predlagatelj je tudi profesionalni voznik. Že to zadosti pove o neutemeljenosti pritožničinega vztrajanja pri sicer prepričljivo ovrženi tezi.

14. Ovržene so bile tudi pritožničine teze o tem, da naj bi predlagatelj v času, ko je otrok pri njem, zanj ne znal ustrezno poskrbeti. Ugotovljeno je bilo prav nasprotno od tega (glej 12. in 15. točko izpodbijanega sklepa).

Glede obsega stikov:

15. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev o obsegih stikov med vikendom. To, da se stiki zaključijo ob 18. uri v zimskem ter ob 19. uri v poletnem času je ravno v skladu z običajnim dnevnim ritmom.

16. Pritožbeno sodišče tudi nima nikakršnih pomislekov glede tega, da je predlagatelj več dni zaporedoma sposoben skrbeti za otroka. Predlagatelj skrbi tako za prehrano otroka, za njegovo higieno (izpovedal je, da ga tušira), kot tudi za njegovo varstvo in vzgojo. Ne glede na vse doslej povedano pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ureditev stikov med poletnimi počitnicami z vidika varstva otrokove koristi lahko vprašljiva. Gre za dve objektivni okoliščini, eno izmed njih omenja tudi pritožba.

17. Še pred njuno obravnavo, pa je treba poudariti, da določitev stikov med poletnimi počitnicami ni dovolj določena, pa bi glede na izrazito konfliktno razmerje med obema staršema morala biti (to je predlagala tudi izvedenka - glej 6. stran osnovnega izvedenskega mnenja). Ni jasno, kaj pomeni pojem poletnih počitnic za otroka, ki še obiskuje vrtec. Ali to ustreza počitnicam po šolskem koledarju, mesecema julij in avgust ali čemu tretjemu. Glede na konfliktnost razmerja bi bilo potrebno ureditev stikov vsaj okvirno koledarsko določiti.

18. Bistveno bolj pomembno, kot prej povedano, pa je, da odločitev, po kateri bi bil otrok skozi domnevno dvomesečno obdobje en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu (kar pomeni vsaj 8 menjav) izrazito odstopa od običajne določitve stikov med poletnimi počitnicami v sodni praksi. Takšna določitev stikov eksplicitno tudi ne izhaja iz izvedenkinega predloga. Res da je na podlagi njenega predloga (stran 6 izvedenskega mnenja) takšna razlaga možna. Ni pa takšna razlaga edino možna. Kar je bistveno, je, da bi moralo z vidika varstva otrokove koristi sodišče - če se je že odločilo določiti stike, ki z metodo enotedenskega izmenjavanja v obdobju celotnega poletja izrazito odstopa od uveljavljane sheme poletnih stikov v sodni praksi - izvedenko vprašati, ali ni razlaga njenega predloga, ki privede do tovrstnega izvrševanja stikov, otroku v škodo. Pritožbeno sodišče tu izrecno poudarja, da ne gre za škodo, ki bi bila posledica s strani nasprotne udeleženke zatrjevane očetove neprimernosti, marveč izključno za posledico objektivnega dejstva, da se v takšnem primeru otrok skozi celo poletje seli od enega do drugega starša.

19. Iz tega razloga je ostalo dejansko stanje v luči materialnopravnega načela otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena ZZZDR (2)), nepopolno ugotovljeno.

20. Tak položaj pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v tretji alineji točke I izreka. Pooblastilo za odločitev je podano v 3. točki 365. člena ZPP.

21. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje odpravi opisano pomanjkljivost. To naj stori z dodatnim vprašanjem izvedenki, glede na prihajajoč poletni čas bo to najbolje in najhitreje storilo na samem naroku. Ob tem pa naj v luči istega načela skupaj z izvedenko še pretehta, ali ni morebiti v večjo otrokovo korist, če se tudi po izpolnjenem 12. letu poletni stiki z očetom izvajajo v dvakratnem terminu po 14 dni, namesto v enem enomesečnem terminu. Na to, da je v takšnem primeru otrok en mesec povsem ločen od matere, opozarja tudi pritožba.

Glede odločitve o stroških postopka:

22. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških postopka razveljavilo že zato, ker je delno razveljavilo odločitev o glavni stvari. Glede na pritožbene navedbe pa vseeno pojasnjuje naslednje. Pravilo o tem, da sodišče o stroških postopka v družinskih sporih odloči po prostem preudarku (413. člen ZPP), sicer ne pomeni tega, da vselej vsaka stranka krije svoje stroške. Pomeni to, da sodišče lahko v okviru prostega preudarka upošteva okoliščine konkretnega primera. Res pa je, da je odločitev, v skladu s katero vsaka stranka krije svoje stroške, v sodni praksi najbolj pogosta. Tako je zato, ker se v tovrstnih pravdah ali nepravdnih postopkih vsak izmed staršev s svojega zornega kota zavzema za rešitev, ki je po njegovem stališču za otroka najboljša. Velja, da v primeru, ko ni posebej utemeljenih okoliščin, ki bi v skladu z načelom pravičnosti narekovali drugačno odločitev, vsaka stranka krije svoje stroške.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 73/2007 in nadaljnji).

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo ZZZDR – UPB1).


Zveza:

ZZZDR člen 106.
ZPP člen 254.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.06.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQzOTY3