VSL sodba II Cp 3331/2011

Jedro

Raztrganina z defektom kožnega pokrova na kazalcu, raztrganina sredinca desnice, rana na hrbtni strani prstanca desnice – hude telesne bolečine dve do tri ure, srednje hude pet tednov, zmerne štiri tedne, zmerno občasne tudi v bodoče, priznana odškodnina za telesne bolečine 6.000,00 EUR, za strah 1.000,00 EUR, za ZŽA 6.000,00 EUR, za skaženost 2.500,00 EUR, skupaj 14.500,00 EUR oziroma 14,7 povprečnih plač.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 1.860,85 EUR, in sicer znesek 798,21 v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila, in znesek 1062,64 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila“.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 49,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 7.064,95 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 13.223,20 EUR od 21. 02. 2009 do 10. 12. 2009, od zneska 7.064,95 EUR pa od 11. 12. 2009 dalje do plačila (točka I) in toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožniku pravdne stroške v višini 798,21 EUR v roku 15 dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (točka II).

2. Tožnik v pritožbi povzema poškodbe, ki jih je dobil ob škodnem dogodku in ugotovitve sodišča prve stopnje vezane na obseg, intenziteto in trajanje telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti. Tožnik v nadaljevanju navaja, da bi mu moralo sodišče prve stopnje prisoditi celotno odškodnino kot jo uveljavlja po zvišanem tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine ni upoštevalo: intenzitete telesnih bolečin in številnih nevšečnosti tekom zdravljenja, pri strahu velike zaskrbljenosti tožnika za uspeh zdravljenja, posebej še potem, ko so mu zdravniki povedali, da bo potrebno daljše zdravljenje z več operativnimi posegi. Tožnik je desničar, opravlja delo fizičnega delavca, kjer se zahteva fizična moč in vzdržljivost ter ročne spretnosti, zato je odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prenizko prisojena, enako pa velja tudi za skaženost, saj je kazalec deformiran, poškodba pa dobro vidna. Zmotna je tudi odločitev o začetku teka zamudnih obresti, saj so zadnji stroški prevoza tožniku nastali 02. 09. 2008, zato je upravičen do zamudnih obresti od 03. 09. 2008. Sodišče prve stopnje odločitve o stroških ni obrazložilo, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1).

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo primerno odškodnino, ki ustreza tako individualnim (subjektivnim) okoliščinam konkretnega primera, je pa tudi v okviru objektivnih kriterijev, ki se skozi sodno prakso odražajo v primerjavi priznanih odškodnin v podobnih primerih. Tožniku je bila za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti priznana odškodnina v višini 14.500,00 EUR, kar predstavlja 14,7 povprečne plače. Sodna praksa v podobnih primerih (2) priznava odškodnine za enake vrste nepremoženjske škode v višini 10 do 16 povprečnih plač. Primerjava (navedene) sodne prakse pokaže, da so oškodovanci zaradi škodnega dogodka dobili hujše poškodbe kot tožnik (3) in tudi intenziteta zelo hudih telesnih bolečin je bila daljša kot pri tožniku, tožnik pa je imel daljše obdobje trajanja zmernih telesnih bolečin. Tudi primerjava duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti je pri tožniku v primerjavi z oškodovanci iz navedenih sodnih primerom primerljiva. Pritožbeno sodišče zato ob upoštevanju vseh subjektivnih okoliščin konkretnega primera (starost oškodovanca (4), ki opravlja težko fizično delo in je invalid III. kategorije, ki ima težave pri fizičnem delu in finih prijemih iz razloga, ker je poškodovana dominantna desna roka v predelu kazalca in sredinca, zaradi česar ima tožnik omejeno gibljivost kazalca hujše stopnje, sredinca pa lažje stopnje, glede na prestani primarni in sekundarni strah, vidnost opisane deformacije prstov, glede na obseg, trajanje in intenziteto telesnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja (5)) in objektivnih okoliščin (sodne prakse) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje priznalo tožniku primerno odškodnino.

5. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen Obligacijskega zakonika (6)). Zamudne obresti se od premoženjske škode priznavajo od dolžnikove zamude dalje. Dolžnik pa pride v zamudo, ko upnik z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od dolžnika da izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ). Na podlagi 943. člena OZ mora zavarovalnica plačati odškodnino v roku 14 dni od dneva, ko je dobila obvestilo, zato je sodišče prve stopnje pravilno priznalo tožniku premoženjsko škodo iz naslova prevoznih stroškov po poteku navedenega roka iz 943. člena OZ, ko je tožena stranka prejela odškodninski zahtevek tožnika.

6. Pritožbeni razlogi glede višine škode niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7. Obrazložitev sodišča prve stopnje o povrnitvi pravdnih stroškov je pomanjkljiva, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Prvo sodišče bi moralo opredeljeno navesti stroške, ki jih je priznalo in na ta način omogočiti pravdnima strankama, da preverita, ali je odločitev sodišča v tem delu pravilna. Kljub temu pa obrazložitev in obračun prvega sodišča na stroškovniku še dopušča preverjanje odločitve prvega sodišča v tem delu, zato pritožbeno sodišče (izjemoma) ni razveljavilo sodbe v tem delu in jo je le spremenilo. Tožnik je utemeljen do naslednjih stroškov: za odškodninski zahtevek 209,50 EUR, za nagrado za postopek 544,70 EUR, za nagrado za narok(a) 502,80 EUR, za kilometrino substitutu 45,60 EUR, za fotokopiranje 20,00 EUR, za poštne in telekomunikacijske storitve 10,00 EUR, za potne stroške tožnika 64,60 EUR, za izvedenino 341,32 EUR in 476,10 EUR, za DDV 266,52 EUR, kar skupaj znese 2.481,14 EUR. Tožnik je uspel s 75% tožbenega zahtevka, tožencu pa prvo sodišče ni priznalo stroškov postopka (7), zato je tožena stranka dolžna plačati tožniku 1.860,85 EUR. Tožniku so bili priznani tudi pritožbeni stroški: za pritožbo 504,00 EUR, za fotokopiranje 0,60 EUR, za pošto 3,00 EUR in za DDV 101,52 EUR, skupaj 609,12 EUR. Glede na obseg izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje glede nepremoženjske škode (13.469,20 EUR) in pravdnih stroškov, je tožnik uspel s 8 %, kar predstavlja znesek 49,00 EUR. Ostali stroški priglašeni pred sodiščem prve in druge stopnje niso bili priznani, ker niso bil v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi. Tožniku so bile priznane zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov in sicer od že (pravnomočno) priznanega zneska 798,21 EUR od preteka paricijskega roka po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje toženi stranki, od zneska 1062,64 EUR in od pritožbenih stroškov pa po preteku paricijskega roka po vročitvi sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pregled sodne prakse primeri: 202, 215, 223 in 235 in drugi iz V. skupine poškodbe rok in ramenskega obroča.

(3) V posameznih navedenih primerih je bil oškodovancu amputiran prst oziroma del prsta.

(4) Tožnik je bil ob škodnem dogodku star 37 let.

(5) Podrobneje glej izvedeniško mnenje stran 65-67 in tč. 5.2-5.5 sodbe.

(6) V nadaljevanju OZ.

(7) Pravdni stranki v tem delu sodbe ne izpodbijata.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1401/2009
• VSL sodba II Cp 1268/2012
• VSC sodba Cp 645/2011