VSL sklep II Cp 2473/2011

Jedro

Temeljni smoter nepravdnega postopka za delitev solastnine je prenehanje solastnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so predlagatelj in nasprotni udeleženki solastniki parc. št. 1673/86 (gozd v izmeri 1.130,00 m²) in parc. št. 1673/89 (gozd v izmeri 25.750,00 m²), obe k.o. X, in sicer predlagatelj do deleža 3/7, prva in druga nasprotna udeleženka pa vsaka do deleža 2/7. Ob upoštevanju 47. člena Zakona o gozdovih (ZG) (1) je zavrnilo predlog predlagatelja za fizično delitev zadevnih nepremičnin v naravi in sklenilo, da se pri (zadevnih) nepremičninah parc. št. 1673/86 in parc. št. 1673/89, obe k.o. X, pri idealnem deležu prve nasprotne udeleženke do 2/7 in druge nasprotne udeleženke do 2/7, vknjiži lastninska pravica v korist predlagatelja do 4/7, ki bo, ob upoštevanju njegovega solastninskega deleža 3/7, tako postal edini in izključni lastnik zadevnih nepremičnin. Zato je predlagatelj dolžan prvi in drugi nasprotni udeleženki plačati vsaki znesek 2.764,80 EUR v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer ležita nepremičnini, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do dneva plačila. Odločilo je še, da skupne stroške postopka v znesku 334,20 EUR krijejo udeleženci v sorazmernem deležu in sicer predlagatelj v znesku 143,20 EUR, prva nasprotna udeleženka v znesku 95,50 EUR in druga nasprotna udeleženka v znesku 95,50 EUR, svoje stroške postopka (odvetniške stroške) pa udeleženci krijejo sami.

2. Zoper sklep sta se pritožili nasprotni udeleženki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (2) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) (3) in sodišču druge stopnje predlagali, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se nepremičnini parc. št. 1673/86 in 1673/89, obe k.o. X, dodelita v last oziroma solast nasprotnima udeleženkama vsaki do ½, s tem, da sta nasprotni udeleženki solidarno dolžni izplačati predlagatelju denarno vrednost njegovega solastninskega deleža, podrejeno pa, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navedli sta, da imata izkazano prednost za dodelitev nepremičnin po vseh kriterijih vsebovanih v določilu petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (4). Sodišče je zmotno izhajalo iz stališča, da ima predlagatelj večji solastninski delež od nasprotnih udeleženk, saj imata slednji skupaj delež v višini 4/7, sami nasprotni udeleženki pa nimata interesa za delitev njune solastnine. Predmetni parceli sta bili skozi več generacij del T. posestva in sta služili za pripravo drv za ogrevanje domače hiše in za ostale potrebe domačije. Predlagatelj je solastninske deleže od svoje mame pridobil šele pred dvema letoma z darilno pogodbo, parcele pa ne predlagatelj ne njegova mati nista uporabljala. Predlagateljeva mati je lastninsko pravico na zadevnih nepremičninah pridobila z darilno pogodbo na način, da je izkoristila družinsko situacijo na strani nasprotnih udeleženk. Nasprotni udeleženki sta prejeli v solast vsaka do ½ domačo stanovanjsko hišo I.. Prva nasprotna udeleženka se namerava letos vrniti nazaj v domovino in pričeti z obnovo domače hiše, za ta namen pa potrebuje les. Iz gozda bi se zagotovila tudi drva za ogrevanje hiše. Predlagatelj ni izkazal nobenega od kriterijev za dodelitev solastnih nepremičnin in tudi ni izkazal nobenega drugega upravičenega interesa. Oddaljenost zadevnih nepremičnin od kraja njegovega sedanjega bivališča je bistveno večja od oddaljenosti od T. domačije in torej tudi bližina kraja sedanjega prebivanja predlagatelja ne more biti odločilen kriterij za dodelitev nepremičnin v njegovo last.

3. Na pritožbo nasprotnih udeleženk je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno, upoštevajoč kriterije vsebovane v petem odstavku 70. člena SPZ, odločilo, da zadevni nepremičnini (parc. št. 1673/86 in parc. št. 1673/89, obe k.o. X) v celoti pripadata predlagatelju, ta pa je prvi in drugi nasprotni udeleženki dolžan izplačati njun delež tako, da jima plača sorazmerni del ocenjene vrednosti.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da predlagatelj ni izkazal upravičenosti za dodelitev zadevnih nepremičnin, oziroma da je sodišče prve stopnje napačno presodilo okoliščine s tem v zvezi. V petem odstavku 70. člena SPZ je določeno, da če več solastnikov predlaga, da naj jim ob izplačilu drugih solastnikov pripade stvar v celoti, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagateljev solastninski delež na zadevnih nepremičninah v višini 3/7 večji od solastninskega deleža nasprotnih udeleženk (vsake v višini 2/7). Ker je temeljni smoter konkretnega postopka prenehanje solastnine (primerjaj tudi sklep II Ips 625/2009) in ker v postopku za delitev solastnine vsak solastnik nastopa samostojno, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je skupni seštevek solastninskih deležev nasprotnih udeleženk višji od solastninskega deleža predlagatelja in da nasprotni udeleženki nimata interesa za delitev solastnine. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da sta tako predlagatelj kot tudi prva nasprotna udeleženka (slednje pritožba ponovno izpostavlja) navajala, da bosta iz gozda pridobivala drva za ogrevanje, prva nasprotna udeleženka pa je navajala še, da bi potrebovala tudi les za potrebe adaptacije pri zidavi. Pravilno je zaključilo, da po kriteriju dosedanje rabe stvari nihče od udeležencev ni izkazal večje upravičenosti. Poleg same višine solastninskega deleža, ki gre v korist predlagatelja, je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno upoštevalo tudi nadaljnjo okoliščino v njegovo korist, in sicer, da živi v neposredni bližini gozda (v oddaljenosti treh kilometrov), nasprotni udeleženki pa živita v A. in ni gotovo, ali se bosta oziroma kdaj se bosta vrnili v S.. Da predlagatelj živi v neposredni bližini zadevnih nepremičnin je gotovo dejstvo in se je sodišče prve stopnje nanj utemeljeno oprlo ter mu dalo prednost pred negotovim dejstvom, da se bo prva nasprotna udeleženka vrnila v S. (in pričela z obnovo domače hiše, ki jo imata nasprotni udeleženki v lasti, ki naj bi bila bliže zadevnim nepremičninam kot prebivališče predlagatelja).

7. Pritožbeno izpostavljene okoliščine v zvezi s tem, kdaj sta predlagatelj in pred tem njegova mati pridobila svoj solastninski delež na zadevnih nepremičninah in v kakšnih okoliščinah, za konkretni nepravdni postopek, katerega predmet je delitev solastnine med konkretnimi udeleženci z nespornimi solastninskimi deleži na zadevnih nepremičninah (primerjaj drugi odstavek 118. člena ZNP), niso relevantni.

8. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kakšne od kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo nasprotnih udeleženk zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Uradni list RS, št. 30/1993, s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(3) Uradni list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami.

(4) Uradni list RS, št. 87/2002.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1024/2003
• VSL sklep II Cp 402/2004
• VSL sklep III Cp 1768/99