<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1038/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.1038.2012
Evidenčna številka:VSL0071328
Datum odločbe:18.04.2012
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - konkretna nevarnost - neznatna škoda

Jedro

Izdajanje začasnih odredb je predvideno za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik predlagal, da se tožencu prepove odsvojitev in obremenitev solastninskih deležev na nepremičninah v k.o. X in Y. Ocenilo je, da je s tožbo uveljavljana terjatev verjetno izkazana, zavrnitev predloga pa utemeljilo z neizkazanostjo predpostavk, ki so pogoj za zavarovanje nedenarne terjatve.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagana začasna odredba izda, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Zahteva povrnitev stroškov. Nasprotuje ugotovitvi, da so njene trditve o možnosti razpolaganja s premoženjem na ravni pavšalnosti in ugibanj. Meni, da dejstvo, da nima v rokah materialnega dokaza, ki bi kazal na namero prodaje, ni odločilno, ker toženčevo izpodbijano ravnanje kaže, da je skupaj z očetom želel preprečiti poplačilo tožničine pravnomočno ugotovljene terjatve in to le nekaj tednov po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila terjatev ugotovljena. Toženec je bil s tem postopkom seznanjen in je vedel, da zaradi odsvojitve oče ne bo mogel poplačati tožničine terjatve. To kaže na nevarnost, da bo še naprej poskušal oteževati tožničino poplačilo. Iz tega toženčevega ravnanja je razvidno, da skupaj z očetom (dolžnikom) želi onemogočiti tožničino poplačilo in to mu je treba preprečiti. Trdi, da z izdajo začasne odredbe tožencu škoda ne bi nastala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa je 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), katerega vsebino je prvostopenjsko sodišče ustrezno in celovito povzelo. Po mnenju prvostopenjskega sodišča tožnica ni izkazala nevarnosti, da bo njena terjatev (izvršba na nepremičnine zaradi poplačila terjatve v višini 18.081,97 EUR, 17.119,31 EUR in 3.565,94 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi) onemogočena ali precej otežena. Ugotovilo je, da konkretne nevarnosti tožnik ne zatrjuje in ne izkazuje, zgolj potencialna in v bodočnost potisnjena nevarnost pa ne more biti podlaga za zavarovanje. Pritožnica pa nasprotno meni, da nevarnost izkazuje že dejstvo, da je toženec sodeloval pri pravnem poslu, katerega namen je bilo njeno izigravanje pri izterjavi velike terjatve. Po njenem to dejstvo izkazuje, da bo tudi v bodoče skušal oteževati poplačilo njene terjatve.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču. Dejstvo, da je toženec od svojega, leta 1940 rojenega očeta, prevzel premoženje in se kot protidajatev zavezal očetu in mami nuditi oskrbo, samo po sebi ne izkazuje toženčevega namena tožnici onemogočiti izterjavo njene terjatve, tudi če je za tožničino terjatev do očeta vedel. To dejstvo bi bilo v primeru še drugih okoliščin, lahko pokazatelj namere, ki jo zatrjuje tožnica. Samo po sebi pa v danih okoliščinah ne izkazuje toženčeve namere odsvojitve in obremenitve od očeta pridobljenih nepremičnin. Dejstvo, da sklenitev izročilne pogodbe časovno sovpada s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sodbe, s katero je tožničina terjatev nastala, sicer govori v prid tožničinih trditev o obstoju nevarnosti, za izkazanost le-te pa ne zadošča. Dne 12. 07. 2011 sklenjena izročilna pogodba je bila 19. 07. 2011 predložena davčnemu organu in dne 21. 07. 2011 predložena zemljiškoknjižnemu sodišču, kar ne izkazuje posebnosti (npr. posebne hitrice) pri njenem sklepanju oz. zemljiškoknjižni realizaciji. Zatrjevana nevarnost je tudi po mnenju pritožbenega sodišča izkazana na abstraktni, ne pa na konkretni ravni, kar je pogoj za zavarovanje. Z začasno odredbo je izvršen poseg v dolžnikove pravice pred izvedbo kontradiktornega postopka, zato je pri njeni dovolitvi potreben restriktiven pristop. Izdajanje začasnih odredb je predvideno le za primere, ko je nujnost posega z začasno odredbo indicirana s konkretnimi ravnanji dolžnika.

6. Dokazovanje obstoja subjektivne nevarnosti pa ni potrebno v primeru, če bi toženec z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo. Izdaja začasne odredbe je ne glede na obstoj subjektivne nevarnosti predpisana za primer, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo (3. odstavek 270 čl. v zvezi z 2. odstavkom 272. čl. ZIZ). To neznatno škodo oz. celo odsotnost škode je tožnica zatrjevala, ne pa tudi okoliščin, ki materialnopravni zaključek o neznatnosti oz. odsotnosti škode utemeljujejo. Ker tožnica neznatnosti škode ne argumentira in ne dokazuje, tudi to dejstvo ostaja na ravni splošnega zatrjevanja, konkretne okoliščine, ki bi kazale na to, da bi toženec s prepovedjo odsvojitve in obremenitve nepremičnin utrpel le neznatno škodo, pa niso izkazane (niso niti zatrjevane).

7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. in 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, izdano v tem pravdnem postopku, v okviru katerega se o zavarovanju odloča.


Zveza:

ZIZ člen 270, 270/3, 272.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.06.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQzOTM1