VSL sklep I Cp 2593/2011

Jedro

Ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, je mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine. Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje zapuščine, ki ga je vložil zunajzakonski partner zapustnice J. G.. Ocenilo je, da za predlagano zavarovanje (z izročitvijo ključev stanovanja zapustnice in računovodskih listin, ki so ostale v stanovanju po smrti zapustnice) niso izpolnjeni zakonski pogoji.

2. Zoper takšno odločitev se je pritožil J. G. zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep „odpravi“ in odredi zavarovanje zapuščine v skladu z zakonom. Vztraja, da je tak ukrep nujen zaradi nenadzorovanega posega v zapuščino. Hčeri zapustnice sta namreč brez pritožnikove privolitve iz stanovanja odnašali stvari, ne da bi bilo premoženje prej popisano in ugotovljena njegova vrednost. Sam je iz stanovanja odnesel le del svojih osebnih predmetov. Če pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti, kot navaja sodišče, torej zapuščinska obravnava sploh ni potrebna. Ni jasno, zakaj je potem sodnica zadržala računalnik do zapuščinske obravnave. Računovodske listine ne morejo biti predmet dedovanja, saj so last zapustničinih strank. Pritožnik ne more opredeliti, komu naj se izročijo, saj s temi podatki ne razpolaga. Razlogi izpodbijanega sklepa so si med seboj v nasprotju. Poleg tega zakon ne predpisuje, da se zavarovanje zapuščine opravi na predlog dedičev, marveč je to prepuščeno sodišču, ko ugotovi, da za to obstajajo razlogi. Hkrati s pritožbo pritožnik predlaga še izdajo začasne odredbe, s katero naj se hčerama zapustnice naloži, da vse ključe stanovanja na Pavšičevi 36 v Logatcu izročita pritožnikovemu očetu B. G..

3. Pritožnik je vložil tudi pravočasno dopolnitev pritožbe, v kateri navaja dejstva in dokaze o obstoju njegove zunajzakonske skupnosti z zapustnico, o njunem premoženju in korespondenci.

4. Odgovora na pritožbo ni bilo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu dovolj razumljivo pojasnilo. O odločilnih dejstvih v razlogih sklepa ni nobenega nasprotja ali protislovja, ki bi onemogočilo pritožbeni preizkus. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB-3 in 45/2008 - ZPP) torej ni podana, prav tako ne kakšna od tistih procesnih kršitev, na katere je treba pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti.

7. Pritožnikov predlog za izročitev ključev stanovanja zapustnice in računovodskih listin po svoji vsebini predstavlja predlog za hrambo zapuščinskih stvari, ki je sicer eden od začasnih ukrepov za zavarovanje zapuščine. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za predlagano zavarovanje. Po 191. členu Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur. l. RS, št. 17/91 do 73/2004 - v nadaljevanju ZD) sodišče odredi hrambo takrat, ko se ugotovi, da nobeden od navzočih dedičev ni sposoben upravljati premoženja in da ni zakonitega zastopnika, ali če so dediči neznani ali odsotni ali kadar druge okoliščine narekujejo posebno previdnost. Za pritožnika takšno posebno okoliščino očitno predstavlja nevarnost, da bosta zapustničini hčeri nadaljevali z odnašanjem stvari iz spornega stanovanja. Kot je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v takšnem primeru, ko je treba preprečiti, da bi kdo od pretendentov do zapuščine pri upravljanju ali razpolaganju z zapuščino oškodoval druge, mogoče postaviti začasnega skrbnika zapuščine (131. člen ZD). Odreditev hrambe zapuščinskih stvari pa je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitev drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.

8. Res je, da o ukrepih za zavarovanje zapuščine odloča sodišče, ki mora izbrati takšen ukrep, ki je najprimernejši za zavarovanje interesov dedičev in drugih oseb, ki imajo položaj pričakovalca dediščine. To pa ne pomeni, da lahko odloča o zavarovanju mimo predloga upravičenih predlagateljev. K temu je treba dodati, da je pritožnik svoj predlog za popis in cenitev zapuščine na zapuščinski obravnavi umaknil. O imenovanju začasnega skrbnika zapuščine bo odločalo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kot je bilo sklenjeno na zapuščinski obravnavi. Tudi odločitev o predlagani začasni odredbi je v pristojnosti sodišča prve stopnje. Glede spornih računovodskih listin pa pritožnik v pritožbi sam navaja, da ne morejo biti predmet dedovanja. Potemtakem pritožnik, ki se sklicuje na svojo pravico do dedovanja po zapustnici, do teh listin ni upravičen in zato tudi nima materialnopravne legitimacije za predlagano izročitev (oziroma vrnitev) teh listin njihovim upravičencem.

9. Na ostale pritožbene trditve ni treba odgovarjati, ker za odločitev o pritožbi niso bistvene. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

20.06.2012

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 843/2019
• VSL sklep II Cp 1239/99
• VSL sklep II Cp 2071/2000