VSL sklep I Cpg 1332/2011

Jedro

Pri odločanju o stroških je načelo kontradiktornosti močno omejeno. Specialna določba 163. člen ZPP, po kateri sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja, že sama po sebi izključuje absolutno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe se zavrže.

II. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v stroškovnem delu (2. točki izreka) potrdi.

III. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, tožeči stranki pa naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v znesku 1.017,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper odločitev o stroških se je pravočasno pritožila tožeča stranka, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremeni tako, da naloži povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki. Priglasila je tudi pritožbene stroške. Pritožbo je dopolnila z vlogo z dne 05. 12. 2011.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in sodbo v izpodbijanem stroškovnem delu potrdi. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba pa ni utemeljena.

5. Sodba je bila tožeči stranki vročena 26. 09. 2011, s pravnim poukom, da sme v 15. dneh od vročitve vložiti pritožbo. Tožeča stranka je pritožbo vložila v odrejenem roku, dopolnitev pritožbe pa šele 05. 12. 2011. Na podlagi 1. odstavka 343. člena ZPP je višje sodišče dopolnitev pritožbe zavrglo.

6. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji je bila vloga tožene stranke z dne 07. 09. 2011 vročena šele po izdaji prvostopne sodbe, dne 30. 11. 2011 in da ji zato ni bila dana možnost, da se o trditvah tožene stranke v navedeni vlogi izjavi. Vendar pa so bili predmet meritorne presoje prvostopnega sodišča zgolj pravdni stroški na podlagi 157. člena ZPP, v okviru katere je bilo treba ugotoviti, ali je tožena stranka dala povod za tožbo. Pri odločanju o stroških je načelo kontradiktornosti močno omejeno. Specialna določba 163. člen ZPP, po kateri sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja, že sama po sebi izključuje absolutno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pod pojmom „obravnavanja“ je mišljeno razpravljanje in izvajanje dokaznega postopka tako glede temelja kot višine stroškov. To sicer ne pomeni, da je kontradiktornost v postopku odločanja o stroških v celoti izključena, ima pa bistveno manjši pomen in težo. Za sprejem pravilnega materialnopravnega zaključka o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo, je praviloma treba ugotavljati določena odločilna dejstva. Prav je in korektno, da sodišče v okviru ugotavljanja teh dejstev obema strankama da možnost, da se izjavita o navedbah druge stranke. Če tega ne stori, krši načelo kontradiktornosti, vendar gre (pri odločanju o stroških) za kršitev manjšega pomena, ki je zato le relativne narave v smislu 1. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da okoliščina, da se tožeča stranka ni imela možnosti seznaniti s trditvami nasprotne stranke v vlogi z dne 07. 09. 2011, ni vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (1. odstavek 339. člena ZPP).

7. Prvostopno sodišče je zaključek, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, oprlo na ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko ni doplačala takse za redni postopek, očitno pokazala, da ne namerava (več) uveljavljati plačila po navedeni pogodbi; in da je tožeča stranka tožbo za razveljavitev asignacijske pogodbe vložila po ustavitvi postopka zaradi neplačane takse. Nobenega od navedenih nosilnih razlogov pritožba ne izpodbija, pač pa obširno polemizira z drugimi navedbami tožene stranke v vlogi, ki jih je sodišče v sodbi sicer povzelo, vendar nanje ni oprlo svoje odločitve. Zanjo je bistveno, da tožena stranka v času vložitve tožbe na razveljavitev asignacijske pogodbe ni uveljavljala do tožeče stranke nobenega zahtevka (več) iz te pogodbe. Pritožbene navedbe o tem, kaj se je dogajalo prej, so tudi po mnenju pritožbenega sodišča nerelevantne, in jim sodišče utemeljeno ni pridalo posebne teže, saj je za ugotavljanja obstoja „povoda za tožbo“ odločilno stanje v času vložitve tožbe.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je bila tako pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške; tožeča stranka zato, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo, v katerem je zgolj ponovila navedbe iz pripravljalne vloge z dne 07. 09. 2011, ni prispevala k rešitvi zadeve.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 802/2011
• VSRS Sklep VIII DoR 181/2021-8
• VDSS Sklep Pdp 634/2022