VSL sklep I Cpg 1320/2011

Jedro

Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.

Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka. Pojasnilo je, da vlagatelja predloga nista vložila po odvetniku, prav tako pa tudi nista predložila dokazila o opravljanem državnem izpitu, kot to določa prvi odstavek 91. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Proti sklepu vlagata laično pritožbo predlagatelja obnove postopka M. in T. K. brez določne opredelitve pritožbenih razlogov. Navajata, da tožena stranka ne obstaja, zaradi česar na pooblaščenca ne more prenesti nobenih pooblastil. Ob tem predlagata, da sodišče obnovo postopka dovoli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je mogoče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati tudi stranka sama oziroma njen zakoniti zastopnik pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog skladno s prvim odstavkom 91. člena ZPP nedovoljen (prim. pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 06. 2002). Tega v pritožbi uveljavljano dejstvo, da tožena stranka zaradi lastnega neobstoja ne more prenašati nobenih pooblastil, ne more spremeniti. Predloga za obnovo namreč ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke. Zato se odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna.

5. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Zato se do ostalih pritožbenih navedb, ki opisujejo dosedanji potek postopka ter razmerje med pravdnima strankama, ni opredeljevalo.

6. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pritožnika stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 11/2011
• VDSS sklep Pdp 698/2011
• VDSS sklep Psp 97/2011