VSL sklep I Cpg 1247/2011

Jedro

Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da sta tožnici dolžni v roku 15 dni povrniti peti toženki njene nadaljnje pravdne stroške vsaka v znesku 84,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek proti prvo toženi, tretje toženi, četrto toženi in peto toženi stranki (I. točka izreka). Ob tem je odločilo, da sta tožeči stranki dolžni v roku 15 dni povrniti peto toženi stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 997,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti (II. točka izreka).

2. Proti II. točki izpodbijanega sklepa, torej zoper odločitev o stroških, se pravočasno pritožujeta tožnici brez določne opredelitve pritožbenih razlogov. Iz vsebine pritožbe izhaja, da uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Stroškov pritožbenega postopka ne priglasita.

3. Pritožba je bila vročena peti toženki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Sodišče je dne 08. 12. 2011 začelo stečajni postopek proti drugi tožnici. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Do tega pa je prišlo po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Zato je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP po seji senata izdalo to odločbo (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 41/1997 z dne 04. 12. 1998).

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 158. člena ZPP tožnicama utemeljeno naložilo v plačilo stroške postopka pete toženke, kar je slednja to predlagala v vlogi z dne 30. 06. 2011 (l. št. 88). Vendar pritožnici pravilno opozarjata, da je ob tem stroške postopka pete toženke napačno odmerilo.

7. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (drugi odstavek 155. člena ZPP).

8. V obravnavani zadevi so s tožbo štiri tožnice zahtevale, da vsaka od šestih toženk plača vsaki od tožnic 2.840,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (prim. l. št. 4). Peta toženka je na tožbo odgovorila ter stroške za sestavo te vloge priglasila od vrednosti spornega predmeta, ki se nanaša na vse toženke. Sodišče prve stopnje pa je od takšnega zneska tudi odmerilo sodno takso (glej odredbo na l. št. 23). Pritožnici imata prav, da predstavlja vrednost spornega predmeta za peto toženko, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo. Pri subjektivni kumulaciji zahtevkov na pasivni strani se namreč vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti vsakega zahtevka posebej (prim. drugi odstavek 41. člena ZPP). Tako je za sestavo odgovora na tožbo peta toženka upravičena le do povrnitve pravdnih stroškov, odmerjenih od vrednosti spornega predmeta 11.363,64 EUR (4 krat 2.840,91 EUR), kot to pravilno izpostavlja pritožba. Pritožbeno sodišče je peti toženki na podlagi Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah posledično priznalo le 500 točk za odgovor na tožbo, 20 % DDV, 2 % materialnih stroškov ter sodno takso v višini 56,82 EUR, kar upoštevajoč vrednost točke 0,459 EUR znaša skupaj 337,73 EUR.

9. Pritožba je nadalje utemeljena tudi glede delitve stroškov med štiri tožnice, ki so ob vložitvi tožbe nastopale v predmetnem postopku kot navadne sospornice. ZPP v prvem odstavku 161. člena določa, da krijejo sosporniki stroške po enakih delih. Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom celotne stroške pete toženke naložilo v plačilo sedanjima tožnicama. Ker sta bili nekdanji dve tožnici izbrisani iz sodnega registra (prim. uradni zaznamek na l. št. 79), jima sodišče stroškov postopka pete toženke ne more naložiti v plačilo, teh stroškov pa sodišče tudi ne sme prevaliti na preostali tožnici. Sedanji tožnici sta tako dolžni povrniti stroške peti toženki le v znesku, kakršen skladno z določbo prvega odstavka 161. člena ZPP odpade nanju, torej polovico. Dejstvo, da na aktivni strani nastopata le še dve tožnici, predstavlja namreč naključje, ki se je primerilo peti toženki, zaradi česar mora ta del svojih stroškov kriti sama (prim. prvi odstavek 156. člena ZPP). Tožnici sta tako dolžni peti toženki povrniti le polovico njenih stroškov, potrebnih za postopek, torej 168,86 EUR, to je vsaka 84,43 EUR.

10. Sodišče prve stopnje je ob odmeri pravdnih stroškov zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnic ugodilo in spremenilo II. točko izpodbijanega sklepa tako, da je tožnicama naložilo v plačilo pravdne stroške pete toženke v znesku 168,86 EUR (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o zakonskih zamudnih obrestih je oprta na določbo 378. člena Obligacijskega zakonika ter na načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006.

11. Tožnici stroškov pritožbenega postopka nista priglasili, zato je odločanje o njih odpadlo.

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2861/2013
• VDSS sklep Pdp 242/2011
• Sklep II Ips 521/2005