<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 2901/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.2901.2011
Evidenčna številka:VSL0068653
Datum odločbe:09.02.2012
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:izbris zaznambe izvršbe - izbris hipoteke po uradni dolžnosti - vknjižba prenehanja hipoteke

Jedro

Če zemljiškoknjižno sodišče v primerih iz prvega odstavka 90. člena ZZK-1 dovoli izbris izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi glede vknjižbe prenehanja hipoteke ter hkrati odreja izbris vknjižbe prenehanja hipoteke; v preostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne in se glede izbrisa zaznambe izvršbe potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odreja izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

II. Upnik (C. B. d.d.) in dolžnica (A. K.) nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (na podlagi sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. In 26/2010 z dne 19.10.2010 in dne 26.10.2010 ter sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 4254/2010 z dne 29.3.2011) pri vl. št. 97 k.o. X, parc. št. 38/2, 61.S, last A. K., odredilo izbris zaznambe izvršbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. In 26/2010 z dne 24.3.2010, in vknjižbo prenehanja hipoteke upnika C. B. d.d. (oboje pod Dn 1823/2010).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil upnik C. B. d.d., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo (s stroškovno posledico) vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v novo odločanje. Poudarja, da naj bi bil izpodbijani sklep tako pravno kot dejansko neutemeljen. Iz njega naj bi izhajalo, da se bo po pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. In 26/2010 z dne 19.10.2010, izbrisala tudi skupna hipoteka pod dn. št. 964/91 (s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 844/2007, naj bi bila revizija dolžnice o izbrisu skupne hipoteke zavrnjena). Nadalje navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov, prav tako iz njega dvoumno izhaja, da naj bi bila izbrisana hipoteka, ki je vknjižena pri vl. št. 97 k.o. X in se vodi pod dn. št. 964/91. Le-te pa sodišče ne more izbrisati.

3. Dolžnica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je izpodbijani sklep pravilen. Poudarila je, da je zemljiškoknjižno sodišče le sledilo sklepu izvršilnega sodišča, saj je posledica ustavitve izvršbe ta, da se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba izvršbe in posledično tudi hipoteka, na podlagi katere naj bi sploh prišlo do izvršbe. S strani Vrhovnega sodišča RS naj bi bilo s sodbo, opr. št. II Ips 833/2009 z dne 20.5.2010, jasno ugotovljeno, da hipoteka nima več nikakršnega pravnega učinka in kot takšna ne obstaja več. Pritožbene navedbe upnika, da je izbrisana tudi skupna hipoteka (pod Dn 964/91) so neutemeljene. Pritožbenemu sodišču predlaga, da upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne in mu v plačilo naloži stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu 90. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Ker je bil v obravnavanem primeru sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. In 26/2010 z dne 24.3.2010, pravnomočno razveljavljen (in sicer s sklepi izdanimi v izvršilnem postopku, na katere se sklicuje izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodišča, pri čemer dodatna obrazložitev v njem niti ni bila potrebna; glej tudi določbo tretjega odstavka 152. člena ZZK-1, iz katere izhaja, da mora biti sklep o vpisu obrazložen, če se z njim zemljiškoknjižni predlog zavrže ali odloči, da vpis ni dovoljen, kar v skladu s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pomeni, da v primerih, ko je predlogu ugodeno oziroma je odločeno, da je vpis dovoljen, takšna obrazložitev ni potrebna), čemur pritožba niti ne oporeka, je odločitev o izbrisu zaznambe izvršbe Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. In 26/2010 z dne 24.3.2010, povsem pravilna. Tudi sicer pritožnik sklepu v tem delu ne ugovarja konkretno (obrazloženo). Tako je v tem delu (torej glede izbrisa zaznambe izvršbe) pritožba neutemeljena in jo je bilo potrebno v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka za odločitev relevantnega 161. člena ZZK-1 kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep, hkrati pa odrediti tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

6. V skladu z določbo drugega odstavka 87. člena ZZK-1 ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil sklep o izvršbi izdan, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (v 88. členu ZZK-1 je v zvezi s tem predvideno, da zemljiškoknjižno sodišče, če v takem primeru dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke), razen (in to je v obravnavanem primeru bistveno) če hipoteke ni pridobil že prej. V konkretnem primeru upnik (kot je to razvidno iz zemljiške knjige) hipoteke na dolžničinih nepremičninah v vl. št. 97 k.o. X ni pridobil šele zaradi zaznambe izvršbe, ki se je pri Okrajnem sodišču v Krškem vodila pod opr. št. In 26/2010, ampak je bila njegova zastavna pravica (na podlagi pogodbe o hipoteki; glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 833/2009 z dne 20.5.2010, ki se nahaja v prilogi B1) vknjižena že dne 27.6.1991. Zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In 26/2010 z dne 24.3.2010 (ki je bil kasneje razveljavljen prav v posledici predhodno omenjene odločbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bil upnikov tožbeni zahtevek zavrnjen, s čimer ni bilo več izvršilnega naslova) torej ni mogla voditi k nastanku (nove oziroma »dodatne«) hipoteke (tukaj je bila situacija pravzaprav obratna, saj je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi sodbe, ki jo je upnik dosegel z uveljavljanjem hipotekarne tožbe na podlagi dne 27.6.1991 vknjižene hipoteke). Tudi iz zemljiške knjige je razvidno, da je zaznamba izvršbe (Dn. št. 1823/2010) v skladu z določbo drugega odstavka 87. člena ZZK-1 učinkovala od datuma vknjižbe hipoteke (torej od dne 27.6.1991) dalje.

7. Če zemljiškoknjižno sodišče v primerih iz prvega odstavka 90. člena ZZK-1 (ker pride do razveljavitve oziroma spremembe sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga za zaznambo izvršbe oziroma če je zaradi umika predloga za izvršbo izvršba ustavljena, izvršilna dejanja pa razveljavljena) dovoli izbris izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa, po 88. členu oziroma tretjem odstavku 52. člena ZZK-1. Ker pa v obravnavanem primeru (edina) v korist upnika pri vl. št. 97 k.o. X vknjižena hipoteka ni nastala ne po 88. členu ZZK-1 (torej v posledici zaznambe izvršbe), niti ne gre za primer iz tretjega odstavka 52. člena ZZK-1 (ta ureja vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti, do katere pride na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ga je izdalo izvršilno sodišče na predlog upnika, v korist katerega je na podlagi sklepa o predhodni odredbi predznamovana hipoteka, in sicer v vrstnem redu predznamovane hipoteke), je odrejena vknjižba prenehanja upnikove hipoteke nepravilna. Na to ugotovitev nimata nobenega vpliva okoliščini, da se zemljiškoknjižno sodišče v izpodbijanem sklepu tudi v zvezi z vknjižbo prenehanja hipoteke sklicuje na dn. št. 1823/2010 (s katero je označena zaznambe izvršbe, ki pa, kot je bilo poudarjeno, ni vodila k nastanku nobene nove ali »dodatne« hipoteke) niti okoliščina, da naj bi bila pod dn. št. 964/91 (dne 27.6.1991) vknjižena hipoteka (kot to v odgovoru na pritožbo poudarja dolžnica) brez učinka. Dejstvo, da vknjižena hipoteka (kot to izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 833/2009 z dne 20.5.2010, ki se nahaja v prilogi B1 in na katero se sklicuje dolžnica) zaradi prenehanja poplačilnega upravičenja oziroma zavarovane terjatve (kot bistvene vsebine zastavne pravice) ne more več služiti svojemu namenu, pa še ne pomeni, da jo je mogoče (kljub njeni akcesorni naravi) izbrisati mimo za to predvidenih zakonskih pogojev, pri čemer je bilo predhodno ugotovljeno, da izbris na podlagi 90. člena ZZK-1 ne pride v poštev (glej pa npr. določbe 206. - 212. člena ZZK-1, ki urejajo postopek izbrisa starih hipotek). Z ozirom na vse navedeno je bilo potrebno v tem delu (torej glede vknjižbe prenehanja hipoteke) pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko tretjega odstavka za odločitev relevantnega 161. člena ZZK-1 razveljaviti (v bistvu gre za njegovo spremembo v smislu, da se sicer s strani zemljiškoknjižnega sodišča odrejeni vpis - vknjižba prenehanja hipoteke - ne dovoli oziroma ne opravi). V skladu s to odločitvijo je bilo potrebno odrediti tudi izbris vknjižbe prenehanja hipoteke.

8. Ker je upnik s pritožbo samo delno uspel in ker so tudi dolžniku z odgovorom na pritožbo nastali po višini primerljivi stroški, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo drugega odstavka 154. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP) odločilo, da vsaka stranko nosi svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

ZZK-1 člen 52, 52/3, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 152, 152/3, 206, 212.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.05.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQzMjI1