VSL sklep IV Cp 111/2012

Jedro

Izvajanje stikov je del družinskega življenja in ne dejavnost. Morebitni preobremenjenosti, ki je posledica celotnega ustroja življenja, se ni mogoče zoperstavljati z omejevanjem stikov, marveč s takšno uskladitvijo otrokovih obšolskih dejavnosti, da do pretirane obremenjenosti ne bo prihajalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stikih med mladoletno G. G. K. in njenim očetom I. G.. Stike je določilo tako, da potekajo vsak torek med 16. in 19. uro, vsak drugi četrtek med 16. in 19. uro in sicer v tednu, ko otrok vikend preživi z materjo. Stike med vikendom je določilo tako, da ti potekajo vsak drugi konec tedna od petka ob 16. uri do nedelje ob 19. uri. Vsa liha leta hči prvomajske praznike in počitnice preživi z očetom. Vsa soda leta pa z očetom preživi jesenske in zimske počitnice. Stike med božično novoletnimi počitnicami je sodišče uredilo tako, da hči prvi del (od 24. 12. 2011 do 28. 12. 2011) preživi z očetom, drugi del pa z materjo. Naslednje leto pa preživi z očetom drugi del božično novoletnih počitnic. Tako izmenjaje potekajo stiki med božično novoletnimi počitnicami tudi v prihodnjih letih. Stike med poletnimi počitnicami je določilo tako, da hči z očetom vsako leto preživi 14 dni v enem mesecu in 7 dni v drugem mesecu.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Kot pritožbeni razlog navaja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bodo stiki zamejeni v skladu z njenim predlogom. Stiki med vikendom naj bi bili zamejeni na nedeljo, stiki med prazniki pa naj bi bili zamejeni na eno tretjino časa. Pritožnica meni, da tako obširni stiki, kakor jih je določilo sodišče prve stopnje, niso potrebni, še več, bili naj bi nekoristni za nemoten razvoj mladoletne hčerke. Mati najbolje zaznava, kakšen obseg stikov si njena hčerka dejansko želi. Tako pojasnjuje, da po intenziviranju stikov opaža, da si hčerka sicer stike želi, vendar ne želi biti tako dolgo časa zdoma. Kdaj na stike tako noče. Navaja primer z dne 2. 10. 2011. Dalje navaja, da je hčerka sedaj prvošolka in ima poleg šolskih obveznosti tudi številne obšolske dejavnosti. Te si je izbrala sama in so: plavanje, rokomet, pevske vaje, v zimskem času pa še angleščina. Tožnica meni, da ob prištetju tako pogostih stikov s predlagateljem, kot jih je določilo sodišče, neizbežno prihaja do tega, da je hči praktično vseskozi odsotna zdoma. Želi si biti več doma, sedaj je preutrujena.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta oba udeleženca dobra starša. Prav tako ni sporno, da je hči na oba pristno navezana. Oba udeleženca se tako strinjata glede tega, da za same stike predlagatelja z mladoletno hčerko ni zadržkov, prav nasprotno: stiki so v otrokovo korist. Izvedenec je celo poudaril, da so stiki hčerke z očetom nujno potrebni za njen osebnostni in čustveni razvoj.

6. Do razhajanj med obema udeležencema tako prihaja edino glede obsega stikov. S tem spornim vprašanjem se je sodišče prve stopnje ukvarjalo ter ga je življenjsko (tudi z obravnavano nasprotnih argumentov nasprotne udeleženke), strokovno (s pomočjo izvedenca) in nazadnje tudi pravno celovito pretreslo. Z zaključki sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Doda lahko le to, da so ti brezhibni.

7. Nasprotna udeleženka v pritožbi vztraja pri svoji tezi, da so stiki preobsežni. To utemeljuje s tem, da bi bila hčerka rada več doma ter da je zaradi šolskih in obšolskih dejavnosti ob tako obsežnih stikih preobremenjena. Ta preobremenjenost in manjko preživljanja časa doma naj bi se odražala tudi v njenem počutju. Ponoči se tako prebuja in joče. Občasno pa ne želi k očetu, ker bi bila preprosto rada dlje časa doma z materjo.

8. Pritožbeno sodišče odgovarja, da tu nikakor ne gre za hčerin odpor do stikov z očetom in tega tudi pritožnica ne trdi. Gre za njeno navezanost na mater, za njeno doživljanje življenja, ki zaradi ločenega življenja obeh staršev ni in ne more biti idealno.

9. Ta življenjski vidik v sojenju na prvi stopnji ni ostal prezrt. Sodišče ga je obravnavalo v zadnjem odstavku 6. strani in v prvem odstavku 7. strani sklepa. Pri tem se je glede strokovnega vprašanja sodišče prve stopnje oprlo na izvedensko mnenje. Utirjanje obsežnejših stikov (kot so sedaj določeni z izpodbijanim sklepom) bo navedene težave s časom celo pomagalo odpravljati in jih ne bo, nasprotno, poglabljalo.

10. Glede preobremenjenosti, o kateri piše pritožba, pa pritožbeno sodišče poudarja, da ta ni posledica stikov, marveč celotnega ustroja življenja. Preobremenjenosti se zato ni mogoče zoperstavljati z omejitvijo stikov (ki so otroku v korist ter so po ugotovitvah prvega sodišča nujno potrebni za zdrav razvoj otroka), marveč prej z uskladitvijo ostalih obšolskih dejavnosti. Prebivanje časa hčerke z očetom v izhodišču namreč ne vodi k obremenitvi otrokovega življenja, saj gre za družinsko življenje in ne za dejavnost. Jasno je, da ločeno družinsko življenje otroka do določene mere obremenjuje – a temu se prav zaradi ločenega življenja staršev ni mogoče v celoti ogniti. Z utirjenostjo takšnega ločenega družinskega življenja (katerega sestavni del so stiki) pa bo tudi ta negativni življenjski vidik vsaj omiljen.

11. Razumljivo je, da je treba do določene mere upoštevati otrokove želje po obšolskih dejavnosti. A ko je teh preveč, so starši tisti, ki jih morajo pomagati zamejiti na raven, ki otrokovega življenja ne bo pretirano obremenjevalo in ne namesto tega puščati otrokovim željam po obšolskih dejavnostih povsem prosto pot na rovaš stikov z drugim od staršev.

12. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP(1) je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nadaljnji).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba IV Cp 1714/2016
• VSL Sklep IV Cp 896/2022
• VSK sklep Cp 46/2011