VSL sodba II Cp 2570/2011

Jedro

Skrite napake so tiste napake, ki jih skrbna oseba s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke, kot je kupec, ni mogla opaziti ob običajnem pregled.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem je toženec dolžan tožnikoma plačati 1.200 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2009 dalje in v zimskih vrtovih v stanovanju tožencev na M. v roku 60 dni opraviti vsa potrebna dela, da v zimskem času ne bo več prihajalo do pojava kondenzacije in zamakanja, odstraniti plesen in prebarvati stene ter popraviti predelno steno, popraviti poškodovane talne obloge in ponovno fugirati talne ploščice ter zamenjati zarjavele kovinske dele senčil.

2. Toženec in stranski intervenient sta vložila pritožbo iz vseh razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdita, da so ugotovljene pomanjkljivosti parketa vidne ob običajnem ogledu in zato ne gre za skrite napake. Stališče izpodbijane sodbe, da gre za tehnično neizobražena potrošnika, ki ob pregledu relativno velikega stanovanja s prostim očesom nista zaznala teh pomanjkljivosti, ker so bile druge napake bolj vidne, je nevzdržno in popolnoma nasprotuje namenu in sistemu instituta očitnih napak. Ne strinjata se z ugotovitvijo, da je ogled potekal brez luči. Priča T. T. je povedala, da so stanovanje natančno pregledali in popisali vse napake, ki so jih opazili, priča A. B. pa je povedal, da se je z odpiranjem vrat v druge prostore hodnik osvetlil in bi se napake videlo, sicer pa bi na strankino opozorilo prinesli luč. Sodba napačno povzema izpovedbi prič in napačno ocenjuje sposobnosti kupcev glede zaznave napak. Ker napake na parketu niso bile grajane v primopredajnem zapisniku, jih tožnika ne moreta več uveljavljati. Glede zimskih vrtov je izvedenec svoje stališče spreminjal, v sodbi pa ni pojasnjeno, zakaj je upoštevano spremenjeno stališče. Izvedenec je namreč pojasnil, da so pomanjkljivosti tudi posledica slabega prezračevanja, tako da ga gre jasno razumeti v smeri, da sta kupca s svojim ravnanjem povzročila nepravilnosti. Do tega se sodba ni opredelila. Izvedenec je pojasnil, da pojava kondenza in plesni ob ogledu nista bila vidna in da na njun obstoj sklepa na podlagi fotografij. Ker je bila naloga izvedenca, da sklepa na podlagi ogleda in ne na podlagi fotografij, je to nesprejemljivo, sodba pa se do tega ne opredeli. Sodba napačno interpretira izvedensko mnenje in ne govori o običajnem zračenju, ampak o dejanskih možnostih sanacije. Ker izvedenec kondenza ni videl, ne more podati zanesljivega mnenja o njegovem obstoju, še manj pa kar dve ločeni mnenji. Ker je šlo za svež objekt in se zadeve sčasoma spremenijo, bi moralo sodišče upoštevati tudi to okoliščino. Poleg tega se sodba ne opredeli do vseh naloženih del in razlogov za njihovo nujno izvedbo. Prav tako ni pojasnilo ustreznosti roka za izvedbo del. Pritožnika predlagata, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede zahtevka za zmanjšanje kupnine

5. V zvezi z zahtevkom za zmanjšanje kupnine iz naslova nekakovostno položenega parketa izpodbijana sodba zavzema stališče, da je šlo za skrite napake, torej takšne, ki jih skrbna oseba s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke, kot je kupec, ni mogla opaziti ob običajnem pregledu. Stališče temelji na naslednjih ugotovitvah:

- poškodovan lak in vidne odtise čevljev na parketu bi tožnika v normalnih okoliščinah lahko ugotovila s prostim očesom, vendar

- je ogled potekal brez luči, ker elektrika v stanovanju še ni bila priklopljena, in v neočiščenem stanovanju, dnevna svetloba pa je prihajala le iz drugih prostorov, ki se stekajo v predprostor, in je bil zato ogled opravljen z ročno svetilko,

- ker stanovanje ni bilo očiščeno, je bilo možno odtise čevljev v laku pripisati umazaniji,

- tožnika bi lahko poškodbe laka ugotovila le tako, da bi talne površine najprej temeljito očistila,

- tožnika sta povprečna, tehnično neizobražena potrošnika,

- napak v 90 m2 velikem stanovanju je bilo veliko ter so bile hujše in očitnejše od v tej pravdi uveljavljanih,

- ogled je bil opravljen v časovni stiski.

6. Z oporekanjem posameznim ugotovitvam pritožba ne more izpodbiti pravilnosti navedenih ugotovitev. V izpodbijani sodbi je navedeno, da je ogled potekal v specifičnih okoliščinah in sicer brez luči, ker v stanovanju še ni bila priklopljena elektrika, in ne da bi bilo stanovanje očiščeno, ter da taka ugotovitev temelji na izpovedbah tožnikov in prič A. B. in T. T.. V pritožbi izpostavljeni deli izpovedb prič ne nasprotujejo pravilnosti navedenih ugotovitev. Izpovedba T., da so stanovanje natančno pregledali in popisali vse napake, ki so jih opazili, je splošna ocena priče o kvaliteti opravljenega ogleda in ne pove ničesar o okoliščinah, v katerih se je opravljal ogled. Da je svetloba v predprostor, ki nima oken, prihajala iz drugih prostorov, in da je pregled potekal z uporabo ročne svetilke, kar je izpovedala priča B., pa je navedeno tudi v sodbi.

7. Neutemeljen je tudi očitek o zmotnosti stališča glede pravočasnosti grajanja napak. Tudi po stališču pritožbenega sodišča celovito upoštevanje na eni strani ugotovljenih okoliščin, v katerih je bil opravljen ogled, in in na drugi strani lastnosti sporne napake (njeno mesto, vidnost, razsežnost) utemeljuje sklep, da so obravnavane poškodbe parketa predstavljale skrito napako in da sta jo tožnika grajala pravočasno. Razlogov, ki bi utemeljevali pritožbeno oceno, da zavzeto stališče popolnoma nasprotuje namenu in sistemu instituta očitnih napak, pritožnika nista navedla in jih pritožbeno sodišče ne vidi. Prodajalec se je s pogodbo zavezal k pravilni izpolnitvi, v njen okvir pa sodi tudi izpolnitev brez stvarnih napak. Določitev rokov za grajanje napak izvira iz kupčeve dolžnosti vestnega sodelovanja, potrebnega za pravilno izpolnitev prodajalčeve obveznosti. S pravočasnim grajanjem napak kupec omogoči prodajalcu, da preveri obstoj napake in ugotovi vzroke zanje, hkrati pa so s prekluzivnimi roki določeni časovni okviri, v katerih je še mogoče zahtevati pravilno izpolnitev. Vsebina, kakršno je standardu običajnega načina pregleda in s tem povezanim standardom skrbne osebe dala izpodbijana sodba, ustrezno upošteva opisani namen dolžnosti grajanja napak.

Glede zahtevka za odpravo napak

8. V zvezi z zahtevkom za odpravo napak v zimskih vrtovih je v izpodbijani sodbi ugotovljeno stanje in izvedena presoja, ali je vzrok zanj v sferi tožnikov ali toženca. Na podlagi izvedenčevih ugotovitev, ki temeljijo na lastni zaznavi in predloženih fotografijah, je zaključilo, da je prišlo do plesnenja zidov, do rjavenja pritrdilnih vijakov za vodila alu žaluzij, do pojava kondenza na steklenih površinah poševne zasteklitve in do poškodbe parketa na mestu, kjer se je zaradi kondenza nabirala voda. Ugotovitve, na katerih temelji sklep, da je vzrok za navedene pomanjkljivosti v toženčevi sferi, so naslednje:

- razlogi so lahko trije ali njihova kombinacija: napačna izbira (alu)profilov konstrukcije zimskega vrta, neustrezna izbira dvoslojnega stekla in nezadostno zračenje prostorov,

- da bi preprečila ali omilila nastanek kondenza, bi morala tožnika zračiti trikrat dnevno na kratko po deset minut, tako da bi okna odprla na stežaj, dodatno pa še ob vsakem kuhanju in kopanju,

- tožnika redno zračita, in sicer vsak dan, poleti pa so vrata odprta, tako da pravilno uporabljata stanovanje in jima ni mogoče očitati, da bi morala vedeti za poseben način zračenja, ki bi lahko omilil ali preprečil nastanek kondenza; poleg tega bi bilo nezračenje edini vzrok za nastanek kondenza le, če sploh ne bi zračila; toženec ju ni seznanil s potrebo po posebnem načinu zračenja stanovanja; na nastanek kondenza ne vpliva uporaba naprav za fitnes, ki stojita v delu zimskega vrta, niti dve mački, ki živita v stanovanju,

- drugi profili v steklu oziroma druge vrste distančnik bi preprečili nastanek kondenza; troslojno steklo, od katerih bi bili vsaj dve povezani silikonsko in ne z alu profilom, bi prav tako preprečilo nastanek kondenza.

9. Očitki o obstoju procesnih kršitev niso utemeljeni. Sodba se res ni izrecno opredelila do tega, zakaj je glede vzrokov za ugotovljene napake sledila ustno in ne pisno podanemu mnenju, vendar pa zaradi tega ne gre za tako odsotnost razlogov, ki bi pomenila bistveno kršitev določb postopka. Sodba te spremembe ni spregledala (in jo je očitno pripisala dodatnemu izvedenčevemu razmisleku o zadevi, kar je kot razlog navedel tudi izvedenec), pritožnika pa ne zatrjujeta, da bi bilo ustno podano mnenje zaradi te spremembe pomanjkljivo ali neprepričljivo. Nenazadnje: izvedenec je korigiral svoje mnenje tako, da je med vzroki za ugotovljene napake izpustil tistega, katerega posledica bi bila potreba po najobsežnejšem posegu. Neutemeljen je tudi očitek, da se sodba ni opredelila do izvedenčeve ugotovitve, da so pomanjkljivosti tudi posledica slabega prezračevanja. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe, povzetih v prejšnji točki, izhaja prav nasprotno. Bistven del obrazložitve izpodbijane sodbe, ki se nanaša na pomanjkljivosti v zimskih vrtovih, je namenjen prav presoji, ali vzrok za te pomanjkljivosti izvira iz sfere tožnikov ali toženca. Glede na to, da pritožnika ne oporekata verodostojnosti fotografij, njun očitek o nesprejemljivosti in nezanesljivosti mnenja, ki upošteva tudi fotografije, ne more imeti nobene pravno upoštevne teže. Ker vpliva okoliščine, da gre za svež objekt in da se razmere sčasoma spremenijo, pritožnika nista izpostavila v postopku na prvi stopnji, ne moreta doseči pritožbenega preizkusa v tej smeri (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da pisno izvedensko mnenje govori o običajnem zračenju in ne o zračenju kot možni sanaciji, o katerem govori sodba, nimajo opore v izvedenskem mnenju. Pisno mnenje uporablja namreč le izraz prezračevanje, podrobneje pa se je izvedenec o tem izrekel v zaslišanju. Neutemeljen je tudi očitek, da se sodba ne opredeli do vseh naloženih del, do razlogov za njihovo nujno izvedbo in do ustreznosti roka za izvedbo del. Do katerega izmed naloženih del se sodba ni opredelila, pritožnika nista navedla in zato preizkus tega očitka ni možen. Šestdesetdnevni rok za odpravo napak sta tožnika uveljavljala že v tožbi, pritožnika pa ustreznosti tega roka niti z vidika nujnosti odprave napak niti z vidika njegove primernosti nista ugovarjala.

10. Stališče izpodbijane sodbe, da razlog za kondenz in zamakanje ter njune posledice v zimskih vrtovih ni mogoče pripisati tožnikoma, je pravilno. Sodišče je upoštevalo izvedenčevo mnenje, da je eden izmed možnih razlogov tudi slabo prezračevanje. Nato je na podlagi ocene izpovedb, na kakšen način sta tožnika zračila, in mnenja, kakšen način zračenja bi omilil ali preprečil nastanek kondenza, zaključilo, da sta tožnika pravilno uporabljala stanovanje, na morebitno potrebo po drugačnem načinu zračenja pa bi ga morala pritožnika posebej opozoriti. Ker nista trdila, da bi to storila, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je tudi v tem obsegu vzrok za ugotovljene napake v njuni sferi.

11. Ker niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker toženec s pritožbo ni uspel, odgovor tožnikov pa ni pomembno pripomogel k odločitvi v zadevi, sama trpita vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2262/2011
• Sklep II Ips 156/2008
• VSL sodba I Cp 1611/2012