VSL sklep II Cp 2842/2011

Jedro

V tej pravdi tožnik zahteva izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine. V drugi pravdi tu-tožena stranka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine. Odločitev o slednjem ne bo predstavljalo odločitve o predhodnem vprašanju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočnega zaključka v zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem in navedlo, da s prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki za pravdna dejanja.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V nadaljevanju navaja, da sodišče pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, nima diskrecijske pravice, ampak se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Sodišče bi moralo oba postopka združiti, ne pa predmetnega prekiniti, še sploh zato, ker se oba postopka vodita pred istim sodiščem in pri isti sodnici, poleg tega pa sta oba postopka šele na začetku obravnavanja.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, v katerem je predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru navaja, da je sodišče ravnalo pravilno, ko je prekinilo postopek, saj je med strankama sporna lastninska pravica, kar v konkretni zadevi prestavlja predhodno vprašanje, ki se že rešuje v drugem postopku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi tožnik z nasprotno tožbo zahteva izselitev in izpraznitev stanovanja, kozolca in dvorišča ter plačilo uporabnine. Sodišče je postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v postopku z opr. Št. 2495/2010-I, v katerem je toženka (tožnica po prvotno vloženi tožbi) postavila tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere naj bi se vknjižila lastninska pravica na spornih nepremičninah na njeno ime in na ime njenega pokojnega partnerja. Hkrati je postavila tudi prvi podredni zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganj v nepremičnine in drugi podredni zahtevek na ugotovitev originarno pridobljene lastninske pravice z ustvaritvijo skupnega premoženja.

6. Po določbi 1. odstavka 206. člena ZPP (1) sodišče lahko prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Za predhodno vprašanje gre tedaj, kadar je meritorna odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Vendar pa to lahko stori le tedaj, ko o predhodnem vprašanju že teče kak postopek. Če bi ravnalo drugače, bi kršilo drugi odstavek 2. člena ZPP. Predhodno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali ima tožena stranka pravico do posesti (predhodno vprašanje glede izpraznitvenega zahtevka) ter, nadalje, če jo ima, ali je ta pravica brezplačna (predhodno vprašanje glede zahtevka za plačilo uporabnine).

7. V tej pravdi tožnik zahtevek za izpraznitev in izselitev utemeljuje na lastninski pravici, tožena stranka pa svojo pravico do posesti na spornih nepremičninah brani oziroma utemeljuje s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji. Res je, da je pogoj za odločitev o tožnikovem zahtevku ugotovitev njegove lastninske pravice (zaradi tožnikove aktivne legitimacije), vendar pa sodišče prve stopnje kljub temu ni ravnalo pravilno, ker je prekinilo postopek, saj za to niso izpolnjene potrebne predpostavke.

8. V zadevi postopek res že teče, vendar pa odločitev o primarno postavljenem zahtevku vsebinsko ne bi pomenila odločitve o predhodnem vprašanju z učinkom pravnomočnosti. Tožena stranka (tožeča po prvotni tožbi) je namreč v tisti zadevi postavila zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice. Ugoditev takšnemu zahtevku bi tožnika (toženca po prvotni tožbi) zavezovala zgolj k izstavitvi za vknjižbo primerne listine, ne bi pa bilo s tem odločeno o lastninski pravici na spornih nepremičninah. Lastninsko pravico na nepremičninah bi namreč tožena stranka pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Pravna posledica morebitne ugoditve primarnemu zahtevku v drugi pravdi bo torej le odločitev o stvarnopravnem pričakovanju tu tožene stranke. Ali to stvarnopravno pričakovanje obenem vsebuje tudi toženčevo pravico do posesti, o tem v drugi pravdi glede na primarno postavljen zahtevek ne bo odločeno.

9. Pravica do posesti je lahko utemeljena na dogovoru o skupni gradnji ter njenih stvarnopravnih in/ali obligacijskih učinkih. Prav slednje (tj. možna pravica do posesti, ki bi ne bila prvina lastninske pravice, marveč samostojna obligacijska pravica), pa pomeni, da niti v primeru zavrnitve zahtevka v drugi pravdi o predhodnem vprašanju (pravici do posesti) ne bi bilo odločeno z učinkom pravnomočnosti.

10. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da odločitev v zadevi ne bo pomenila rešitve predhodnega vprašanja, kar bi narekovalo prekinitev postopka v konkretni zadevi po 1. odstavku 206. člena ZPP. Do drugačnega zaključka pritožbeno sodišče ne more priti niti v zvezi z drugim podrednim zahtevkom, na podlagi katerega bi sodišče odločalo o obstoju lastninske pravice in s tem o predhodnem vprašanju. Vendar pa podredni zahtevek oživi ter sme sodišče o njem odločati šele tedaj, če je primarni zahtevek v celoti zavrnjen. Glede na navedeno bi bila prekinitev postopka zaradi odločanja o drugem podrednem zahtevku procesno nepravilna. Ker torej odločitev v zadevi ne predstavlja predhodnega vprašanja za predmetni postopek, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

11. Pritožba sicer tudi smiselno opozarja, da prekinitev postopka nasprotuje načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Oba postopka sta šele v začetni fazi, hkrati pa o njiju odloča ista sodnica, zato bi bilo, da bi se ognili podvajanju dokaznega postopka, s tem pa stroškov in časa, smiselno zadevi združiti in ju obravnavati v enem postopku. Ob tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da reševanje predhodnega vprašanja s prekinitvijo postopka ni ustrezno niti z vidika 111. člena SZ-1(2), saj se spori za izpraznitev stanovanja prednostno, v nasprotju s tem določilom pa bi bilo čakanje na odločitev v zadevi P 2495/2010-I.

12. Ker je sodišče sklep razveljavilo, je stroške pritožbenega postopka v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami).

(2) Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami).

Datum zadnje spremembe:

16.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep II Cp 2474/2011
• VSL sklep I Cp 581/2011
• VSL sklep I Cpg 637/2010