VSM sklep I Cp 1395/2011

Jedro

V obravnavanem primeru je nesporno, da je pravna prednica predlagateljice nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22. 11. 1953, ki pomeni pravni posel iz 5. člena ZDen. Takšna pridobitev je neodplačna, saj je do nje prišlo ob podržavljenju, ko prodajalec – denacionalizacijski upravičenec ni svobodno in prostovoljno vstopil v pravno razmerje in sklenil pogodbo, pa čeprav je zato dobil določeno denarno odmeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagajoče stranke (v nadaljevanju predlagateljica), da ji je nasprotna udeleženka dolžna izročiti – plačati odškodnino v znesku 20.864,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2004 dalje do plačila in v znesku 6.964,00 EUR v obveznicah, kot neutemeljen zavrnilo.

2. Proti citiranemu sklepu je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava – iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in se v pritožbenem predlogu zavzela za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le-te in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlagateljica nima materialnopravne podlage za uveljavljani odškodninski zahtevek – tako prvotni kot spremenjeni, saj je zaključilo, da se kot odplačno pridobitev v smislu 73. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) šteje le tisto, do katere je prišlo v času po podržavljenju, ne pa tiste, do katere je prišlo že ob podržavljanju samem, kar pomeni, da namen določbe 73. člena ZDen daje podlago za pravno sklepanje, da z odplačno pridobitvijo nikakor ni mišljena pridobitev premoženja ob podržavljenju in torej v obravnavani zadevi ne pridobitev s kupoprodajno pogodbo z dne 22. 11. 1953, pa četudi je morala pravna prednica predlagateljice na podlagi te pogodbe denacionalizacijskemu upravičencu plačati oziroma izročiti določeno denarno odmeno (800,00 takratnih dinarjev, material in blago specificirano v pogodbi). Takšni prvostopenjski razlogi so tudi glede na novejšo sodno prakso povsem pravilni, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema razloge izpodbijanega sklepa kot pravilne, glede na pritožbena izvajanja pa le še dodaja:

Pravica predlagateljice do odškodnine po določbah 73. člena ZDen je odvisna od presoje, ali so sporne nepremičnine v njeno premoženjsko sfero (oziroma v premoženjsko sfero njenih pravnih prednikov) prešle na odplačen ali na neodplačen način v smislu teh določb. V obravnavanem primeru je nesporno, da je pravna prednica predlagateljice nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22. 11. 1953, ki pomeni pravni posel iz 5. člena ZDen, kot izhaja iz pravnomočne zadeve. Takšna pridobitev je neodplačna, saj je do nje prišlo ob podržavljenju, ko prodajalec – denacionalizacijski upravičenec ni svobodno in prostovoljno vstopil v pravno razmerje in sklenil pogodbo, pa čeprav je zato dobil določeno denarno odmeno. Stališče, da se kot odplačno pridobitev v smislu določb 73. člena ZDen šteje le tisto, do katere je prišlo v času po podržavljenju, ne pa tiste, do katere je prišlo (že) ob podržavljenju samem, je zavzelo že Vrhovno sodišče, in sicer v razlogih izpodbijane odločbe citiranih odločbah, kot tudi, da je pri ugotavljanju pomena pojma odplačnosti po citirani zakonski določbi potrebno upoštevati, da nacionalizacija nima elementov, ki so temelj odškodninske odgovornosti po predpisih civilnega prava, zato na podlagi denacionalizacije tudi ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava (odločba Vrhovnega sodišča II Ips 291/2002).

6. Zavrnitev predloga za odškodnino v znesku 6.964,00 EUR, ki jo v pravdnem postopku zahtevajo pravni nasledniki denacionalizacijskega upravičenca od predlagateljice zaradi nemožnosti koriščenja nepremičnin skladno z 72. členom ZDen, pritožba ne graja.

7. Po vsem obrazloženem pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je, ker očitani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člen ZPP), kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje – 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

8. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.

Datum zadnje spremembe:

20.04.2012

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cp 1810/2008
• Sodba I Up 985/2002
• Sodba I Up 1354/2003