VSL sklep II Ip 5894/2011

Jedro

Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.

Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom z dne 29. 12. 2010, ustavilo z dnem 15. 6. 2011.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba ustavi, nepravilna, saj bi sodišče moralo predmetni postopek prekiniti v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ker je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Sklicuje se na predhodno odredbo, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, s katero je med drugim ugodilo predlogu upnika, da se zavaruje denarna terjatev s predznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani pri nepremičninah, ki so navedene v sklepu o izdaji predhodne odredbe z dne 7. 1. 2011. Navaja, da je s citiranim sklepom sodišče za zavarovanje denarne terjatve upnika dovolilo tudi vpis zastavne pravice v sodnem registru in poslovnih deležih dolžnika v nekaterih družbah ter prepoved posameznim bankam, da ne smejo izplačati dolžniku ali komu drugemu denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo. Upnik meni, da je skladno z navedenim pridobil ločitveno pravico pred začetkom stečajnega postopka, do začetka stečajnega postopka pa prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice še ni bila opravljena. Priglaša stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik navaja, da so navedbe upnika pravno zmotne, saj na podlagi prehodne odredbe ni mogoče pridobiti ločitvene pravice. Trdi, da če bi upnik izposloval sklep o izvršbi pred začetkom stečajnega postopka in bil takšen sklep plombiran v zemljiški knjigi, za premične stvari pa na njegovi podlagi opravljen rubež, bi upnik pridobil ločitveno pravico in sodišče ne bi imelo podlage za ustavitev predmetnega izvršilnega postopka. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi z 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

6. Najprej višje sodišče ugotavlja, da pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine. Pritožba upnika pa je utemeljena iz drugih razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

7. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih dneh (oziroma v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh) po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (tretji odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). S sklepom o izvršbi torej sodišče prve stopnje ni le dovolilo predlagane izvršbe, temveč je izdalo tudi plačilni nalog (Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, v kateri v primeru umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine napotuje na smiselno upoštevanje določb ZPP o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga). V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta tako združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe, kar je treba upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka proti (insolventnemu) dolžniku.

8. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje 29. 11. 2010 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je dolžnik dne 10. 1. 2011 (še pred začetkom postopka prisilne poravnave) vložil ugovor, o katerem do sedaj še ni bilo odločeno. Dne 25. 11. 2011 je bil izvršilni postopek prekinjen zaradi posledic začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (sklep z dne 25. 3. 2011). Prekinitev postopka ima za posledico, da dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato sodišče prve stopnje o ugovoru še ni moglo odločiti.

9. Po mnenju višjega sodišča zato v takem primeru ni mogoče uporabiti določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki predvideva ustavitev postopka izvršbe kot pravno posledico začetka stečajnega postopka proti insolventnemu dolžniku, če upnik v izvršilnem postopku še ni pridobil ločitvene pravice. Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Zaradi nepravilne uporabe določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v nadaljnjem postopku pa bo sodišče prve stopnje izdalo (nov) sklep o prekinitvi postopka na drugi pravni podlagi.

Datum zadnje spremembe:

11.04.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1201/2010
• VSL sklep I Cpg 971/2011
• VDSS Sklep Pdp 888/2018