VSL sklep I Ip 5344/2011

Jedro

Ker zamudna sodba, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, pred odločitvijo o ugovoru pa je ponovno postala izvršljiva, ugovorni razlog, da še ni izvršljiva sicer ni podan, vpliva pa dejstvo pravnomočne razveljavitve prvega potrdila o izvršljivosti v času trajanju tega postopka na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o izvršbi z dne 1. 8. 2008 v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov v višini 361,51 EUR za čas od 29. 5. 2008 do vključno 21. 9. 2009, razveljavi in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne; v preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu 1. točke, 2. točki in izpodbijanem delu 3. točke izreka, v katerem je odločeno o dolžničinih stroških postopka, potrdi.



II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice zavrnilo (1. točka izreka), zavrnilo je tudi predlog dolžnice za odlog izvršbe (2. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka oziroma predloga za odlog (3. točka izreka).

2. Dolžnica se je zoper sklep po pooblaščencu pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev sklepa, tudi glede odločitve o predlogu za odlog izvršbe, in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovno obravnavanje, oziroma spremembo sklepa tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter zavrne predlog upnice za dovolitev izvršbe. Po pritožbenem stališču je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ podana, ker niso navedeni razlogi, na podlagi česa in zakaj naj bi izvršilni naslov – zamudna sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 3. 2008, opr. št. I P 3368/2006, ponovno postala pravnomočna, in sicer dne 3. 5. 2008 ter izvršljiva dne 22. 9. 2009, kot to v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotavlja prvo sodišče. Sodišče je pisalo pravdnemu sodišču, vendar odgovora na poizvedbo ni prejelo, ker nobenega odgovora ni v spisu niti izvršilnega niti pravdnega sodišča, o čemer se je dolžnica prepričala z vpogledom v oba spisa dne 22. 8. 2011. V prilogah C se sicer nahaja pisni odpravek zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 3. 2008, opr. št. I P 3368/2006, na katerem je zapisano, da naj bi bila navedena sodba pravnomočna. Dolžnica lahko samo domneva, da je sodišče štelo, da predstavlja omenjena listina z oznako C verodostojen pisni odpravek izvršilnega naslova, na podlagi česar je zmotno štelo, da je izvršilni naslov dejansko pravnomočen in izvršljiv. Navaja, da je pooblaščenec dolžnice vpogledal v spis pravdnega sodišča in zahteval izdajo potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti pisnega odpravka sodbe, vendar je sodna oseba odgovorila, da sodba ni niti pravnomočna niti izvršljiva in da potrdila o tem ne more izdati. Dejansko sodba še ni postala pravnomočna, sodišče pa ni dalo možnosti izjave o tem, s čimer je storilo še eno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Opozarja, da upnica v predlogu ni navajala in niti predložila nobenih dokazov, da naj bi izvršilni naslov postal pravnomočen 13. 5. 2008 in izvršljiv 22. 9. 2009, kar je izvršilno sodišče ugotovilo samo, brez navedb upnice v tej smeri. Gre za sodbo presenečenja. Neizpodbitno je, da izvršilni naslov, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o izvršbi, še ni pravnomočen niti izvršljiv. Kako naj bi po razveljavitvi potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova zamudna sodba znova postala izvršljiva in pravnomočna, prvo sodišče sploh ne pove, razen z domnevo, da dolžnica ni odgovorila na tožbo upnice v pravdnem postopku. Domneva sicer drži, vendar se prvo sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila tožba toženki sploh kdaj vročena. Pravda med njima se sploh še ni začela. Opozarja še, da prvo sodišče samo ugotavlja, da naj bi izvršilni naslov postal pravnomočen 13. 5. 2008 in izvršljiv šele 22. 9. 2009, na podlagi česa je ta datuma ugotovilo, pa v izpodbijanem sklepu ni navedeno. Glede na to, da bi morala sodba – izvršilni naslov dolžnici biti vročena najkasneje 13. 5. 2008, če naj bi sploh postala pravnomočna in če pri tem upoštevamo, da je v zamudni sodbi okrajnega sodišča z dne 28. 3. 2008 kot rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti določen petnajstdnevni rok, bi navedena sodba morala postati izvršljiva že najkasneje 1. 6. 2008 in ne šele 22. 9. 2009. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnica je 20. 6. 2008 predlagala izvršbo na podlagi zamudne sodbe I P 3368/2006 z dne 28. 3. 2008, na kateri je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti dne 13. 5. 2008. Predlagala je izvršbo zaradi izterjave glavnice v višini 6.602,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2003 dalje do plačila, pravdnih stroškov v višini 361,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2008 dalje do plačila ter izterjavo izvršilnih stroškov.

6. Dolžnica je zoper sklep vložila ugovor s trditvijo, da sodba, na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o izvršbi, ni niti pravnomočna niti izvršljiva ter da je istega dne kot ugovor vložila tudi predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe I P 3368/2006 z dne 28. 3. 2008. Poleg navedenega je uveljavljala tudi ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Z vlogo z dne 4. 9. 2009 (list. št. 18 spisa) je sodišče obvestila, da je bilo potrdilo o izvršljivosti in pravnomočnosti sodbe razveljavljeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 3368/2006 z dne 25. 3. 2009, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2101/2009 z dne 20. 8. 2009.

7. Izvršilno sodišče je pri pravdnem oddelku istega sodišča opravilo poizvedbe o tem, ali je zamudna sodba postala pravnomočna in izvršljiva, v odgovor pa prejelo prepis zamudne sodbe, opremljen s potrdilom o pravnomočnosti dne 13. 5. 2008 in potrdilom o izvršljivosti dne 22. 9. 2009 (list. št. 39 spisa in priloga C1). Navedeno poizvedbo je opravilo po predlogu upnice, podanem v odgovoru na ugovor, v katerem sicer res ni konkretno navedla datuma izvršljivosti, je pa zatrjevala, da je bila dolžnici tožba vročena in da nanjo ni odgovorila, o čemer se lahko sodišče prepriča z vpogledom v pravdni spis, zaradi česar je izvršilni naslov nedvomno pravnomočen. Ne drži torej pritožbeni očitek, da je sodišče samo, brez trditev in dokaznega predloga upnice, ugotavljalo izvršljivost zamudne sodbe. Ne drži tudi pritožbena navedba, da izvršilno sodišče odgovora pravdnega sodišča ni prejelo. Na list. št. 39 spisa je dopis izvršilne sodnice pravdnemu oddelku istega sodišča, na katerem je zaznamek pravdnega oddelka o prejemu pisanja 1. 7. 2011 in nato zaznamek o vrnitvi pisanja izvršilnemu oddelku 6. 7. 2011, na pisanju pa je tudi označba priloge C/1. Iz navedenega jasno izhaja, da je bil odgovor pravdnega oddelka podan.

8. Izvršilnemu sodišču se ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali je zamudna sodba dejansko postala pravnomočna in izvršljiva, saj za izvršilni postopek za ugotovitev tega dejstva zadošča potrdilo o izvršljivosti, ki je odtisnjeno na prepisu zamudne sodbe (priloga C1). Zato tudi v izpodbijanem sklepu ni bilo treba navesti drugih razlogov, iz katerih sodišče šteje, da je sodba ponovno postala izvršljiva, tako da očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

9. Vprašanje pravilnosti potrdila o izvršljivosti na zamudni sodbi ni predmet odločanja v izvršilnem postopku, saj lahko v skladu z 42. členom ZIZ neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi le sodišče, ki je to potrdilo izdalo. Zato so pravno nepomembne pritožbene trditve, da sodba, na podlagi katere je dovoljena izvršba, ni niti pravnomočna niti izvršljiva, in da dolžnici ni bila dana možnost izjaviti se o tem dejstvu, zaradi česar tudi ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Dolžnica v pritožbi navaja, da je 22. 8. 2011, kar je po prejemu izpodbijanega sklepa, pregledala oba spisa sodišča, tako da se je lahko prepričala, da je na zamudni sodbi potrdilo o izvršljivosti dne 22. 9. 2009. Če meni, da je z navedenim potrdilom karkoli narobe, lahko v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, ponovno predlaga razveljavitev potrdila o izvršljivosti, ne more pa ga, kot je bilo že navedeno, izpodbijati v tem izvršilnem postopku. Dokler je na sodbi potrjena njena izvršljivost, je namreč izvršilno sodišče na to potrdilo vezano.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zamudna sodba od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi (po vložitvi ugovora in pred odločanjem o njem) razveljavljeno, nato pa ponovno dano. Razveljavitev potrdila o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi predstavlja v skladu s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev (oprave) izvršbe po uradni dolžnosti, česar sodišče prve stopnje ni storilo, dolžnica pa navedene kršitve s pritožbo ne uveljavlja (na to kršitev višje sodišče ob pritožbi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne pazi po uradni dolžnosti). Ker pa je sodba, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, pred odločitvijo o ugovoru ponovno postala izvršljiva, ugovorni razlog, da še ni izvršljiva (3. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) sicer ni podan, vpliva pa dejstvo pravnomočne razveljavitve prvega potrdila o izvršljivosti v času trajanju tega postopka na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov.

12. V izvršilnem naslovu je namreč odločeno, da je tožena stranka (v izvršilnem postopku dolžnica) dolžna tožeči stranki (v izvršilnem postopku upnica) plačati 361,51 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje, do prenehanja obveznosti. Zakonske zamudne obresti tako začnejo teči šele z izvršljivostjo sodbe, kar je v konkretnem primeru 22. 9. 2009.

13. Zato je višje sodišče, ki ob odločanju o pritožbi zoper sklep o ugovoru na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ na določene ugovorne razloge, med drugim tudi na razlog iz 2. točke prvega odstavka navedenega člena, pazi po uradni dolžnosti, ugotovilo, da upnica, glede na razveljavitev prvega potrdila o izvršljivosti in glede na novo potrdilo o izvršljivosti, nima izvršilnega naslova za zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov za čas od 29. 5. 2008 do vključno 21. 9. 2009. V tem obsegu je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da se ugovoru delno ugodi in sklep o izvršbi razveljavi v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov za navedeni čas (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pravilna, zaradi česar je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa zavrnilo in v nespremenjenem delu te točke izreka sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnica v pritožbi ni navedla nobenega dejstva oziroma razloga, zaradi katerega izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Ker višje sodišče v tem delu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tudi pritožba zoper 2. točko izreka sklepa neutemeljena, zaradi česar jo je treba zavrniti in sklep v tem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Kljub temu, da je dolžnica s pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa delno uspela, višje sodišče ni poseglo v odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa, da dolžnica sama krije svoje stroške ugovornega postopka in predloga za odlog izvršbe. Z ugovorom je uspela le delno glede teka zakonskih zamudnih obresti, kar na višino stroškov ne vpliva, saj se le-ti odmerjajo od glavnice. Zato je višje sodišče tudi v tem delu pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Iz enakih razlogov, kot ni poseglo v odločitev o stroških ugovornega postopka, je višje sodišče tudi sklenilo, da dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na 165. členu in drugem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Cpg 187/2005
• VSK sklep I Cpg 343/2004
• VSL sklep III Cp 1886/99